Ministrstvo za javno upravo je objavilo pojasnilo, ki ga zaradi boljše obveščenosti objavljamo tudi na Ministrstvu za pravosodje:
V preteklih dneh so se v javnosti pojavile netočne in zavajajoče informacije v zvezi s Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Neresnična je navedba, da se bodo sodniške plače zvišale za 26%. 1.7.2009 se bo 4,8% mase sredstev za plače, ki so jo pravosodni funkcionarji dobili izplačano kot redno delovno uspešnost oz. povečan obseg dela, prelilo v omejenem obsegu v višji plačni razred, kot je pojasnjeno v nadaljevanju. 1.12.2010 se masa plač zaradi predvidenega 9,9% povečanja ne bo spremenila zaradi ukrepov, ki jih je Vlada RS naložila Ministrstvu za pravosodje. Da bi bila javnost pravilno in korektno seznanjena s predlogom spremembe zakona in novostmi, ki jih ta prinaša, v nadaljevanju pojasnjujemo dejstva v zvezi s tem:
Skupen letni obseg sredstev za plače 1370 pravosodnih funkcionarjev znaša 66,8 mio € bruto bruto. Letni obseg sredstev za osnovne plače pravosodnih funkcionarjev je ocenjen na 58,6 mio € bruto bruto. Z vključitvijo povprečnega deleža sredstev za delovno uspešnost, ki je v letu 2008 za vse pravosodne funkcionarje znašal 4,8 % od osnovnih plač (za redno delovno uspešnost in delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela), in povprečnega deleža sredstev za dodatke v višini 9,3 % od osnovnih plač, znaša skupni letni obseg sredstev za plače in 16,1% obveznosti delodajalca 66,8 mio € bruto bruto. Predlog zakona določa postopno uskladitev plač pravosodnih funkcionarjev z odločbo Ustavnega sodišča RS; v letu 2009 oziroma od 1.7.2009 do 1.12.2010 zaradi finančne krize v obsegu izhodiščne variante, kar pomeni, da obseg sredstev za plače ne preseže 66,8 mio € bruto bruto.
I.
Predlog zakona z začetkom njegove uporabe ne bo povzročil finančnih posledic iz sledečih razlogov:
Predlog višjih uvrstitev pravosodnih funkcionarjev z dne 01.07.2009, je kompenziran s sočasno ukinitvijo redne delovne uspešnosti in delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela in z znižanjem višine položajnih dodatkov. Projekt povečanega obsega dela določen za 10 funkcionarjev Ustavnega sodišča RS v znižanem obsegu edini ostaja do 1.12.2010, vendar predlagane rešitve zakona ne bodo zahtevale dodatnih sredstev.
Število pravosodnih funkcionarjev, ki se jim zaradi javnofinančnih omejitev dne 1.7.2009 zviša uvrstitev v višji plačni razred, glede na plačni razred v katerem so aktualno uvrščeni, je zelo omejeno:
- 148 pravosodnim funkcionarjem se aktualna uvrstitev ne spremeni (predsedniki in podpredsedniki sodišč idr. vodstveni položaji);
- 880 pravosodnih funkcionarjev se uvrsti za 1 plačni razred višje glede na aktualno uvrstitev;
- 217 pravosodnih funkcionarjev se uvrsti za 2 plačna razreda višje glede na aktualno uvrstitev; (od teh uvrstitev je 135 uvrstitev okrajnih sodnikov);
- 88 pravosodnih funkcionarjev se uvrsti za 3 plačne razrede višje glede na aktualno uvrstitev; (od teh uvrstitev je 30 uvrstitev višjih sodnikov);
- 37 pravosodnih funkcionarjev se uvrsti za 4 plačne razrede višje glede na aktualno uvrstitev; (od teh uvrstitev je 35 uvrstitev okrožnih sodnikov);
Za pravosodne funkcionarje v obdobju od 01.07.2009 do 1.12.2010, ko naj bi se po predlogu zakona in v sporazumu s pravosodnimi funkcionarji zakon dokončno udejanjil, velja Zakon o začasnem znižanju plač funkcionarjem (Ur.l. 20/2009, z dne 16.3.2009), ki zaradi omejitev učinkov finančne krize določa začasno znižanje plač vseh funkcionarjev v obdobju enega leta (april 2009 do april 2010), za znesek v višini 4% osnovne plače.
II.
S 1. 12. 2010, ko bodo za pravosodne funkcionarje uveljavljeni plačni razredi, v skladu s spremenjeno prilogo 3 predloga zakona, bi bilo treba zagotoviti dodatnih 5,8 mio € (bruto/bruto) oziroma bo povečan obseg sredstev za plače pravosodnih funkcionarjev za 9,90%. Predlog končnih uvrstitev pravosodnih funkcionarjev, z dne 1.12.2010 bo kompenziran z ukrepi, zaradi katerih dodatna finančna sredstva tudi za realizacijo končne variante ne bodo potrebna iz sledečih razlogov:
s 1.12.2010 se za pravosodne funkcionarje (poleg dne 1.7.2009 ukinjenih dodatkov za redno delovno uspešnost in za povečan obseg dela in po višini znižanih položajnih dodatkov) ukinejo tudi dodatki za mentorstvo, dodatki za specializacijo, magisterij in doktorat ter dodatek za manj ugodne delovne pogoje;
s 1.12.2010 se ukinejo funkcije podpredsednikov vseh Okrajnih sodišč, razen podpredsednika okrajnega sodišča I (nad 300 zaposlenih);
s. 1.12.2010 bodo uveljavljene posledice reorganizacije sodišč.
Glede na ukrepe Ministrstva za pravosodje v smeri zniževanja števila sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev, bi lahko dosegli nevtralne finančne posledice ob pogoju znižanja števila sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev za 116. V tem primeru s 1.12.2010 ne bi bila potrebna dodatna sredstva za plače pravosodnih funkcionarjev v predvidenem obsegu zgolj iz tega razloga.
Po veljavni ureditvi so plače sodnikov določene z osnovno plačo v skladu z uvrstitvijo funkcionarjev sodne oblasti v tabeli A3 priloge k drugemu odstavku 10. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Poleg osnovne plače, dodatka za delovno dobo, ki gre vsem funkcionarjem, se jim po veljavni ureditvi lahko izplačajo še vsi dodatki, ki so v 23. členu ZSPJS določeni tudi za javne uslužbence in sicer: položajni dodatek, dodatek za mentorstvo, dodatek za specializacijo, magisterij ali doktorat, dodatek za dvojezičnost, dodatki za manj ugodne delovne pogoje, dodatek za nevarnost in posebne obremenitve, dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času ter del plače za redno delovno uspešnost in plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela. Tudi glede napredovanj po veljavni ureditvi je število razredov napredovanj določeno kot za javne uslužbence. Okrajni in okrožni sodniki so lahko v sedaj veljavnem sistemu napredovali za devet plačnih razredov, višji sodniki za pet plačnih razredov in vrhovni sodniki za en plačni razred.
Predlog spremembe zakona zasleduje rešitev, da so plače – razen napredovanja sodnikov in nekaterih dodatkov – v večjem delu fiksne, zato:
se odpravljata instituta redne delovne uspešnosti in povečanega obsega dela:
- so zaradi uskladitve s plačami funkcionarjev drugih dveh vej oblasti povišani izhodiščni plačni razredi okrajnih, okrožnih, višjih in vrhovnih sodnikov, hkrati pa je bistveno znižan razpon možnih napredovanj sodnikov. Po predlogu zakona bodo lahko napredovali: okrajni sodniki za štiri plačne razrede, okrožni sodniki za tri plačne razrede, višji sodniki za dva plačna razreda, za vrhovne sodnike pa napredovanje ne bo več mogoče;
- se ohranijo samo dodatek za delovno dobo, ki ga imajo tudi drugi funkcionarjih ter dodatki, ki so glede na naravo dela pravosodnih funkcionarjev nujni, in sicer dodatki za dvojezičnost, za delo v manj ugodnem delovnem času in pripravljenost ter položajni dodatek. Predlog zakona predvideva ohranitev položajnega dodatka, ki ga po višini znižuje, hkrati pa velikost organizacijske enote (oddelka) določa tudi glede na vse zaposlene v njej in ne le glede na število razporejenih sodnikov. To pomeni, da je vodja oddelka (kar je po pravilu vedno sodnik), odgovoren za delo celotnega oddelka – tako vseh sodnikov kakor tudi vseh javnih uslužbencev (strokovnih sodelavcev in administrativnega osebja). Na ta način se vzpostavlja prepotrebna funkcionalnost v sodstvu, brez katere ne moremo govoriti o večji učinkovitosti dela v pravosodju;
Podrobna pojasnila, plačni razredi v prehodnem obdobju in končne uvrstitve so objavljene na spletni strani MJU www.mju.gov.si/si/novinarsko_sredisce/novica/browse/1/article/21/10195/09352c17ec/
(gradiva za medije, avdio in video posnetek novinarske konference ministrice za javno upravo Irma Pavlinič Krebs, predsednika Vrhovnega sodišča RS Franca Testena, državnega sekretarja na Ministrstvu za pravosodje Boštjana Škrleca, predsednice Slovenskega sodniškega društva in Stavkovnega odbora slovenskih sodnikov Janje Roblek ter predstavnika Sodnega sveta RS dr. Albina Igličarja).
