Glavni dosežki Ministrstva za pravosodje v mandatu 2004 - 2008 so:

 
• Znižanje notarske tarife za 50%, s čimer so državljani prihranili 65 mio EUR.
• Povečanje števila notarskih mest iz 68 na 125.
• Z Zakonom o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja je bilo državi prihranjenega 600 mio EUR.
• V pravosodne organe je bilo skupaj vloženih 57 mio EUR investicijskih sredstev.
• Zagotovitev novih poslovnih prostorov za pravosodne organe v velikosti 45.540 m2.
• Na proračunski postavki investicije in investicijsko vzdrževanje zgradb pravosodnih organov v mandatu 2004-2008 zagotovljenih 56 mio EUR oz. 240% več sredstev kot v  mandatu 2001 - 2004.
• Povprečno 10% znižanje skupne vrednosti obstoječih najemnin za pravosodne organe.
• V letu 2007 so projekt Lukenda realizirala vsa višja sodišča.
• V letu 2007  je projekt Lukenda  skupaj realiziralo 30 od 66 sodišč.
• Za zagotavljanje varnosti na sodiščih je bilo zagotovljenih 1,1 mio EUR sredstev.
• V Državnem zboru sprejetih 62 zakonov, ki jih je pripravilo Ministrstvo za pravosodje.
• S področja pravosodja sta bila izdana 102 podzakonska predpisa.  
• Uspešno predsedovanje Svetu EU za pravosodje in notranje zadeve.
• Delež pravnomočno zaključenih denacionalizacijskih zadev predstavlja 97,4 odstotkov, pravnomočno rešenih je 38.604 zadev od 39.642 zadev.
• Komisija za popravo krivic je namesto 858 zadev na leto, kot jih je povprečno rešila v letih 1997 do 2004, v letih od 2005 do 2008 povprečno rešila 4.731 zahtevkov na leto.

 

 
1. Pospeševanje konkurenčnosti

 
Poglavitni spremembi na področju notariata predstavljata znižanje notarske tarife in  povečanje števila notarskih mest.

 
Že v prvem letu mandata je Ministrstvo za pravosodje znižalo notarsko tarifo za približno 50%, s čimer je bilo za državljane prihranjenega okoli 65 mio EUR. Z znižanjem notarske tarife se je vzpostavila sorazmernost med obsegom vloženega strokovnega dela in časa notarja ter ceno notarskih storitev. Sprememba notarske tarife je omogočila tudi večjo preglednost pri obračunavanju notarskih pristojbin ter lažji nadzor nad poslovanjem notarjev.

 
Lažjo dostopnost državljanov do notarskih storitev pa poleg znižanja notarske tarife predstavlja tudi povečanje števila notarskih mest. Število notarskih mest se je od leta 2004 do 2008 povečalo iz 68 na 125. Tako je bilo uvedenih 57 novih notarskih mest, kar predstavlja povečanje za 83%. Nova notarska mesta po vsej Sloveniji omogočajo večjo raven konkurenčnosti med notarji ter posledično višjo kvaliteto notarskih storitev in večjo pravno varnost za udeležence pravnih poslov. Znižanje tarife in povečanje števila notarskih mestih sta pozitivno vplivali na povečanje dostopnosti notarskih storitev za državljane in s tem izpolnili poglavitni cilj na področju notariata.

 
Nadaljnji ukrep, ki je povečal dostopnost notarjev je sprememba delovnega časa notarjev, ki strankam v določenih primerih omogoča dostop do notarskih storitev tudi ob sobotah.

 
Ministrstvo za pravosodje se je v mandatu 2004 - 2008 lotilo tudi celovite prenove na področju sodnih taks, saj je prejšnji Zakon o sodnih taksah izviral iz leta 1978.  Nov sistem sodnih taks, ki je bil sprejet aprila 2008 letos,  je zasnovan po nemškem vzoru. Zakon ukinja plačevanje sodne takse za vlogo in odločbo ter uvaja eno samo takso, ki se plača na začetku postopka. Takšen način plačevanja sodnih taks bo vplival na racionalnejše sprožanje postopkov. V primeru, da stranki skleneta sodno poravnavo in tako predčasno končata spor, se povrneta 2/3 že plačane sodne takse. Vrnitev takse predstavlja finančno stimulacijo stranke za čim hitrejšo rešitev in končanje spora, kadar sodni postopek že teče. Poenostavljeno je tudi plačevanje sodnih taks in njihovo vračanje, saj zakon omogoča, da stranke plačujejo sodne takse z gotovino, elektronskim denarjem ali drugimi veljavnimi plačilnimi sredstvi, plačila pa strankam ni potrebno dokazovati, saj ga sodišča preverjajo sama.

 
Pomembno področje, na katerem so se uvedle ključne spremembe, ki bodo vplivale na hitrost reševanja sporov, je področje odvetniške tarife. Zakon o odvetniški tarifi se prav tako kot Zakon o sodnih taksah opira na uveljavljeni nemški sistem plačevanja odvetniških storitev. Oba zakona skupaj predstavljata zaključeno celoto, ki predstavlja finančno vzpodbudo tako za stranke kot odvetnika za čim prejšnjo in sporazumno rešitev spora. Zakon o odvetniški tarifi odpravlja dosedanji sistem, ki je dopuščal, da so bili odvetniki zainteresirani za vlaganje čim večjega števila vlog in prelaganje obravnav ter s tem posledično za zavlačevanje sodnih postopkov, saj so bili plačani za vsako vlogo in za udeležbo na vsakem naroku posebej. Nova zakonodaja na področju odvetništva v nasprotju z dosedanjim sistemom določa eno nagrado za opravo celotnega sklopa enakovrstnih odvetniških storitev v isti zadevi. Odvetniki bodo zainteresirani za opravo manj narokov in pripravo manjšega števila pisanj, kar bo posledično prineslo k skrajšanju sodnih postopkov. Za dosego enakega učinka kot do sedaj, bodo morala biti pisanja pripravljena bolje, odvetniki pa se bodo morali bolje pripraviti tudi na vsak posamezen narok. Stranke bodo tako že vnaprej vedele, koliko bo stala posamezna odvetniška storitev, saj odvetnikovo plačilo ne bo več odvisno od vnaprej neznanega število vlog in narokov.

 
2. Gospodarnejša javna poraba

 
V mandatu od 2004 do 2008  si je Ministrstvo za pravosodje stalno prizadevalo izboljševati pogoje za delo vseh pravosodnih organov. Z namenom gospodarnejše javne porabe je intenzivno pridobivalo dodatne lastne poslovne prostore predvsem z brezplačnim prenosom pravice upravljanja na internem trgu ter tudi z nakupom prostorov. 

 
Ministrstvo za pravosodje je v štiriletnem obdobju v vse pravosodne organe vložilo skupaj 57 mio EUR. Investiranje je zajemalo predvsem: nakup nepremičnin, investicijsko vzdrževanje, investicije, nabavo pisarniške in ostale opreme, nabavo varnostne opreme ter nakup avtomobilov. Največ vloženih sredstev je bilo namenjenih sodiščem, in sicer 42,6 mio EUR, državnim tožilstvom 8,6 mio EUR, državnim pravobranilstvom pa 5,8 mio EUR.

 
Ministrstvo je v letih 2004-2008 za pravosodne organe z nakupi in z brezplačnimi prenosi pravice upravljanja na internem trgu pridobilo poslovne prostore v skupni velikosti približno 45.540 m2.  Kot zanimivost naj navedem, da se  nakupovalno središče Citypark v ljubljanskem BTC-ju razprostira na več kot 45.000 m2 površin, mariborsko nakupovalno središče Europark pa obsega preko 40.000 m2.

 
Od skupno 45.540 m2 novih poslovnih prostorov so bili z nakupi pridobljeni poslovni prostori za pravosodne organe v skupni velikosti približno 29.790m2, za kar je bilo porabljenega 51,6 mio EUR. Na internem trgu države pa je bilo neodplačno pridobljenih približno 15.750  m2 poslovnih prostorov, v ocenjeni vrednosti približno 20,5 mio EUR.

 
Pravosodni organi trenutno poslujejo na 102.687,02 m2 lastnih prostorov, kar predstavlja 70,1% vseh prostorov pravosodnih organov. Z namenom gospodarnejše javne porabe si je Ministrstvo za pravosodje prizadevalo v čim večji meri zmanjšati obveznosti plačevanja najemnin za prostore pravosodnih organov, poleg tega pa je s pogajanji doseglo povprečno 10% znižanje skupne vrednosti obstoječih najemnin.

 
Naj v nadaljevanju naštejem nekaj največjih pridobitev Ministrstva za pravosodje na področju zagotovitve prostorskih pogojev za pravosodne organe:

 
• Nova sodna stavba v Ljubljani - nakup 6.004 m2 in pridobitev zemljišča v velikosti 3.991 m2; sprememba zemljiške namembnosti, arheološka sondiranja, izvedba javnega natečaja za projekte, podpis pogodbe za izdelavo projektov, raziskave tal  v skupni vrednosti 10,79 mio EUR;
• Nova sodna stavba Okrajnega sodišča v Mariboru - nakup in najem 8.482,53 m2, v vrednosti 13,57 mio EUR;
• Nova sodna stavba Okrajnega sodišča in Okrožnega državnega tožilstva v Novi Gorici - nakup 1.636 m2 in oprema v vrednosti 4,29 mio EUR;
• Novi poslovni prostori za Vrhovno državno tožilstvo v Ljubljani - nakup 2.666 m2 v vrednosti 6,31 mio EUR;
• Lastni poslovni prostor za državno pravobranilstvo v Ljubljani - nakup  2.381 m2 v vrednosti 5,5 mio EUR;
• Novi poslovni prostori za sodni svet - nakup 155 m2 in obnova prostorov v skupni vrednosti 0,58 mio EUR;
• Obnovitvena dela na sodni stavbi Tavčarjeve 9 - obnova fasade, strehe in oken, , toplotna postaja, klimatizacija v skupni vrednosti  3,52 mio EUR;
• Novi poslovni prostori za kazenski oddelek Okrajnega sodišča v Ljubljani - nakup  1,032 m2 v vrednosti 2,47 mio EUR;
• Novi poslovni prostori za Okrožno in Okrajno sodišče v Celju - nakup 938 m2, obnova prostorov in oprema v skupni vrednosti 2,16 mio EUR
• Novi poslovni prostori za okrožno državno tožilstvo Krško - nakup 725 m2 in oprema  v skupni vrednosti 0,98 mio EUR;
• Novi poslovni prostori za Centralni oddelek za verodostojno listino - interni trg 701 m2, obnova prostorov in izgradnja prizidka z opremo v skupni vrednosti 1,41 mio EUR;
• Sodna stavba v Lendavi - nakup prostorov za arhiv 265 m2, obnova fasade, strehe, oken, obnova prostorov za prekrške v skupni vrednosti 0,43 mio EUR;
• Sodna stavba v Kamniku -  nakup 679 m2, rekonstrukcija in oprema v skupni vrednosti  0,98 mio EUR;
• Zamenjava oken na petnajstih sodnih stavbah 0,679 mio EUR.

 
Na proračunski postavki investicije in investicijsko vzdrževanje zgradb pravosodnih organov je bilo v tem mandatu zagotovljenih 56 mio EUR oz. 240% ali 39,6 mio EUR več sredstev kot v letih 2001 do 2004.

 
Ministrstvo za pravosodje si je v tem mandatu intenzivno prizadevalo zagotavljati tudi ustrezne prostorske pogoje v zavodih za prestajanje kazni zapora  in prevzgojnem domu. V zvezi z razbremenitvijo in izboljšanjem prostorskih razmer je ministrstvo  pripravilo Belo knjigo o prostorskih pogojih dela Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij skupaj s Programom ukrepov s časovnico 2007-2010. V skladu z zastavljenimi cilji iz sprejetih dokumentov ter z namenom gospodarnejše javne porabe je ministrstvo svoje aktivnosti v mandatu usmerilo zlasti v brezplačno pridobivanje nepremičnin na internem trgu države ter v novogradnje oziroma prenove obstoječih zgradb.

 
Ministrstvo za pravosodje je na internem trgu države brezplačno prevzelo zemljišča za potrebe izgradnje novega ljubljanskega zapora v Bizoviku v izmeri približno 45.000 m2, kar bo zadoščalo za 400-500 namestitev. Prav tako je ministrstvo z namenom vzpostavitve Schengenskega pripora v skladu z zahtevami Evropske unije brezplačno prevzelo zemljišča v Brežicah z neto uporabno površino v skupni izmeri 2.500 m2 ter za potrebe uklonilnega zapora zemljišča v Gederovcih v skupni izmeri 1.350 m2. Ocenjujemo, da bodo novi prostori zadoščali za skupaj 480-590 namestitev. Postopki za brezplačno pridobitev še naprej potekajo tudi drugje po Sloveniji, predvsem na območju Goriškega.

 
Ministrstvo za pravosodje je v letih 2004-2008 izvedlo tudi številne novogradnje oz. prenove obstoječih zgradb. Z obnovo zapora v Mariboru v letu 2005 smo pomembno izboljšali bivalne razmere, poleg tega pa smo v njem pridobili novih 13 prostih mest. Izvedena je bila tudi preureditev dela ženskega zapora na Igu, s čimer smo pridobili 4 nova prosta mesta. V Zavodu Dob v kratkem začenjamo gradnjo dveh novih objektov s spremljajočimi prostori v skladu s sodobnimi evropskimi standardi s površino približno 4.000 m2, s čimer se bo povečala zmogljivost zapora za približno 180 novih prostih mest. Opravili smo tudi analizo možnosti povečanja kapacitet za nastanitev zaprtih oseb na Odprtem oddelku Rogoza, na podlagi katere ocenjujemo, da bi lahko z relativno majhnimi vlaganji, to je približno 120.000 evri, uspeli znatno povečati njegove nastanitvene zmožnosti za 106 novih mest.

 
Ministrstvo za pravosodje je skupaj s predsedniki sodišč in drugimi organi v Republiki Sloveniji, intenzivno uvajalo varnostne ukrepe, s ciljem zagotavljanja optimalne stopnje varnosti na slovenskih sodiščih in drugih pravosodnih organih. V ta namen je namenilo znatna proračunska sredstva v vrednosti 1.091.448,95 EUR in jih porabilo največ  za rentgene za pregled prtljage in sicer 34,3 %, za detektorska vrata je bilo porabljenih 26,6 % sredstev in za tehnično varovanje 17,7 % sredstev. Ministrstvo je na 24-ih sodiščih na novo zagotovilo fizično varovanje, pred letom 2004 investiranja v varnostno zagotovitev sodišč skoraj ni bilo.  

 
Uspešno smo se soočili tudi z nepredvidljivi varnostni pojavi, kot so bile anonimne najave podstavitve eksplozivnih teles, grožnje sodnikom in  sodnemu osebju ter z drugimi deviantnimi pojavi, ki so spreminjali varnostno situacijo na slovenskih sodiščih in s tem povzročali nepredvidljivo materialno in sodno škodo.  Vzporedno z uvedbo varnostnih ukrepov se je izvajala analiza posameznih deviantnih pojavov na sodiščih tako, da so bili uvedeni varnostni ukrepi sorazmerni glede na ogroženost z upoštevanjem veljavnih varnostnih standardov in načrtnim pristopom do vseh slovenskih sodišč. Zaradi uvedenih varnostnih ukrepov se ob anonimnih grožnjah v zadnjem obdobju sodišč ni več praznilo, temveč so se izvajali intenzivni varnostni pregledi tako, da se je z varnostnimi postopki in operativnim delom uspelo ustaviti nadaljevanje lažnih najav. Ocenjujemo, da je varnost slovenskih sodišč glede na varnostne dogodke aktualno vprašanje, na katerega se je bilo ministrstvo v letih 2004-2008 sposobno odzvati in je tako z izvedenimi ukrepi dosegalo zadostno stopnjo varnosti, ki zagotavlja varno in nemoteno poslovanje sodišč in drugih pravosodnih organov.

 
3. Odprava sodnih zaostankov in realizacija projekta Lukenda

 
Projekt Lukenda, projekt za odpravo sodnih zaostankov do konca leta 2010, se tekoče izvaja in že daje vidne rezultate, saj so nekatera sodišča sodne zaostanke že popolnoma odpravila.

 
V zadnjih štirih letih so se, brez upoštevanja sodnih zaostankov v prekrškovih zadevah, sodni zaostanki na višjih sodiščih zmanjšali za 69,6%, na okrožnih 13,6%, na okrajnih sodiščih, kjer je bilo največ zaostankov, pa za 7,8%. V letu 2007 se je ta trend nekoliko ustalil, predvsem zato, ker so sodišča med sodnimi zaostanki reševala zahtevnejše zadeve. Vsa višja sodišča (Ljubljana, Celje, Koper in Maribor) in nekatera okrajna sodišča (Ormož, Ljutomer, Ilirska Bistrica, Postojna, Gornja Radgona, Sevnica) so že predčasno v celoti realizirala cilj Projekta Lukenda, saj imajo nerešenih manj zadev, kot znaša polovica njihovega pripada. 

 
V letu 2006 so projekt Lukenda v celoti realizirala vsa štiri višja sodišča, vseh enajst okrožnih sodišč, enajst okrajnih sodišč in eno delovno sodišče, skupaj torej 27 od 66 sodišč, kar predstavlja 41% vseh sodič. V letu so 2007 projekt Lukenda v celoti realizirala vsa štiri višja sodišča, vseh enajst okrožnih sodišč, trinajst okrajnih sodišč in dve delovni sodišči, skupaj torej 30 od 66 sodišč. V letu 2007 je torej 45% vseh slovenskih sodišč realiziralo zastavljeni cilj projekta Lukenda.

 
Pomembne pa so tudi ugotovitve glede reševanja nerešenih starejših zadev pri sodiščih. Pri okrožnih sodiščih je število nerešenih starejših zadev v letu 2007 v primerjavi z letom 2006 upadlo za - 3,5%, trend upadanja pa je razviden tudi pri ostalih stopnjah sodišč. Pomemben je predvsem podatek o deležu nerešenih zadev, kjer postopki trajajo nad tri leta, kjer je povsod opazno precejšnje padanje deležev.

 
Iz Sodne statistike za leto 2007 je razvidno tudi zmanjševanje deleža nerešenih pomembnejših zadev z vključenimi prekrškovnimi zadevami in sicer za -10,9%. Prav tako iz Sodne statistike za leto 2007 v primerjavi z letom 2006 izhaja zmanjšanje nerešenih pomembnejših zadev brez prekrškovnih zadev za 8,7% v primerjavi z letom 2006.

 
Iz vsega navedenega izhaja, da so sodišča resno pristopila k programu za povečanje učinkovitosti sodstva in odprave sodnih zaostankov, s čimer se bo zmanjšalo tudi število zahtevkov za izplačilo odškodnin zaradi sojenja v nerazumnem roku.

 
Glede na zahtevo po učinkovitem uresničevanju ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in glede na prakso Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu je Ministrstvo za pravosodje zakonsko uredilo  varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.  Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki je začel 1.1.2007, je bil sprejet predvsem zaradi sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Lukenda proti Sloveniji, v kateri je bilo odločeno, da v Republiki Sloveniji ni omogočeno učinkovito pravno sredstvo, na podlagi katerega bi lahko stranke sodnih postopkov dosegle sojenje v razumnem roku. Sedaj lahko stranke z vlaganjem učinkovitih pravnih sredstev stranke pospešijo sodno odločanje v konkretni zadevi, ki se neutemeljeno dolgo rešuje. Za čim lažje uveljavljanje pravic zakon določa minimalno količino osebnih in drugih podatkov, ki jih morajo stranke posredovati sodiščem. Prav tako strankam sodnih postopkov po navedenem zakonu ni treba plačevati nobenih sodnih ali upravnih taks. Navedeni zakon je bil že v letu 2007 deležen zunanje presoje s strani Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je testno presodilo navedeni zakon in ugotovilo, da določa učinkovita pravna sredstva za varstvo pravice do sojenja v razumnem roku.  
 

Z namenom zagotoviti večjo pravno varnost je Ministrstvo za pravosodje 2006 postalo skrbnik nacionalnega razvojnega projekta "Modernizacija pravosodnega sistema e-pravosodje" v vrednosti 65 mio EUR, pri čemer je 22,8 mio EUR zagotovljenih iz  Evropskega socialnega sklada. Prvi in ključni korak v smeri izvrševanja  zadanih strateških ciljev E-pravosodja je bila Študija "Analiza procesov, zakonodaje in informacijske opremljenosti pravosodnih organov RS ter priprava predloga akcijskega načrta nadaljnjega poteka projekta e-pravosodje". S študijo je Ministrstvo za pravosodje prvič v zgodovini dobilo celovit pregled nad celotnim pravosodnim sistemom. V okviru e-pravosodja je bil v letu 2008 začet projekt   Prenova sistema statistične baze podatkov - Sodna statistika. Kot ena izmed prioritet je bila določena informatizacija vpisnikov na Vrhovnem državnem tožilstvu in okrožnih državnih tožilstvih in Državnem pravobranilstvu. V letu 2008 je ministrstvo začelo tudi s pilotnim projektom  uvedbe audio-video snemalnih naprav na sodiščih in video-konferenčnih sistemov, ki bo z uporabo sodobnih  tehnoloških rešitev omogočal enostavnejše, hitrejše in cenejše poslovanje. V zadnjih štirih letih je bilo za informatizacijo sodišč namenjenih 95,81% več sredstev glede na obdobje 2001-2004 (v netu znesku  znaša povečanje 7.019.108,00 EUR).

 
4. Povečanje učinkovitosti sodstva

 
V mandatu 2004 do 2008 je bilo v Državnem zboru RS sprejetih 62 zakonov s področja pravosodja. Izdana sta bila tudi 102 podzakonska predpisa. V nadaljevanju so naštete in predstavljene najpomembnejše zakonodajne spremembe in dopolnitve:

 
Zakon o upravnem sporu

 
Z namenom učinkovitosti odločanja sodišč v upravnem sporu, je zakon omejil možnost vlaganja pritožbe zoper sodbo sodišča za primere, kadar je sodišče spremenilo izpodbijani upravni akt. Na ta način se omejuje možnost obremenjevanja sodišč v zadevah, o katerih je sodna veja oblasti že odločila. Za zagotovitev enotnosti sodne prakse ter pravnega varstva v primeru najtežjih kršitev prava, je zakon določil odločanje na podlagi izrednih pravnih sredstev, med njimi v prvi vrsti na podlagi revizije.

 
Področje civilnega prava

 
Z novelo Zakona o pravdnem postopku, je zagotovljena pravna podlaga za uveljavitev informatizacije pravdnega postopka v najširšem smislu. Uvedba elektronskega poslovanja predstavlja za državljane doslej najprijaznejši način poslovanja, z njim se povečuje učinkovitost delovanja civilnega sodstva in omogoča popolna uresničitev že uvedene informatizacije izvršilnega postopka. Sprejete rešitve, ki se nanašajo na elektronske vloge, na možnost elektronskega vpogleda v stanje vlog, elektronsko vročanje, elektronsko poslovanje in e - odločbo,  se bodo polno uveljavile v praksi,  ko bodo to omogočali tehnični in drugi pogoji.

 
Vzpodbujanje alternativnega reševanja sporov

 
Z namenom doseči sporazumno razrešitev spora med strankami, po možnosti že pred začetkom sodnega spora ter hkrati strankam omogočiti, da bi lahko dosegle učinkovito in cenejše varstvo svojih pravic,  je ministrstvo pripravilo dva predloga zakonov, ki zakonsko normirata alternativno reševanje sporov.

 
Prvi je Zakon o arbitraži, ki predstavlja odgovor na nove izzive, kako zmanjšati obseg obremenitev sodišč. Ravno slednje dejstvo povzroča težave državljanom, ki ne morejo v celoti uresničiti svoje pravice do sojenja v razumnem roku. Zakon sledi trendom modernega razvoja arbitraže in povzema temeljna izhodišča  mednarodnih pravnih aktov. Stranke lahko s sklenitvijo pisnega arbitražnega sporazuma arbitraži predložijo v reševanje vse ali določene spore, ki so med njimi že nastali, ali ki utegnejo nastati v zvezi z določenim pogodbenim ali nepogodbenim pravnim razmerjem ter uredijo tudi temeljna pravila samega postopka. Arbitražna odločba stranke zavezuje na enak način kot sodba sodišča.

 
Drugi zakon, ki bo vzpodbudil alternativno reševanje sporov, pa je Zakon o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah.  Mediacija strankam pomaga brez sodnega postopka doseči sporazum tako, da se razreši njihov spor, z namenom ohranitve nadaljnjih osebnih in poslovnih odnosov. Takšna rešitev je sprejemljiva za vse stranke, tako za fizične osebe, kot tudi za gospodarske subjekte, saj le-te same oblikujejo vsebino sporazuma. Postopek mediacije je izrazito neformalen, zato je enostaven in mnogo hitrejši od sodnega postopka. Tak način reševanja sporov je zato za stranke veliko bolj prijazen in mnogo cenejši od sodnega postopka: ne plačuje se nobene takse, pa tudi stroški odvetnikov so bistveno nižji (manjši), saj plačilo odvetniških storitev ni odvisno od uspeha v sodnem postopku.

 
Učinkovitejši pravdni postopek

 
Temeljni cilj doslej najobsežnejših sprememb ureditve pravdnega postopka v noveli Zakona o pravdnem postopku je v pospešitvi pravdnega postopka ob varovanju ustavno danih procesnih garancij in uresničevanju temeljne pravice do sojenja v razumnem roku. Z zakonom se uresničuje tudi program Lukenda,  ker se z uveljavitvijo novele omogoča učinkovitejše vodenje postopka in hitrejša odprava zaostankov.

 
Poglavitna novost zakona je, da bo lahko sodišče druge stopnje le še izjemoma razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje. Meritorno odločanje bo tako bistveno skrajšalo čas za končno odločitev v zadevi. Nove določbe  omogočajo rešitev zadeve  "v teku ene poti" in s tem tudi v razumnem roku in predstavljajo možnost za zmanjšanje stroškov postopka. Z zvišanjem vrednosti spornega predmeta kot osnove za razmejitev stvarne pristojnosti med okrajnimi in okrožnimi sodišči se bodo razbremenila okrožna sodišča z odločanjem o zadevah,  ki po svoji teži spadajo v pristojnost okrajnih sodišč, kar bo omogočilo hitrejše obravnavanje težjih in zahtevnejših zadev velikega ekonomskega pomena.  Zakon povečuje tudi odgovornost strank v postopku s tem, da zahteva skrbno pripravo popolne in razumljive vloge s strani odvetnikov in s tem veča odgovornost odvetnikov za hitro vodenje postopka kot celote. Poleg tega daje pravno podlago za vzpostavitev nove tehnične možnosti za posredovanje vlog sodišču, ki omogoča strankam enostavno in brezplačno oddajo vloge,  vezane na rok,  v sodni nabiralnik (avtomatizirano vložišče sodišča).

 
Povečanje učinkovitosti izvršilnih postopkov

 
Na področju izvršbe in zavarovanja je bilo sprejetih več novel. Z njimi se je določilo informatizacijo izvršilnih postopkov, s čimer so se določenih del razbremenili sodniki, strokovni sodelavci in sodni referenti, ukinjena pa je bila tudi teritorialna pristojnost izvršiteljev.

 
Zadnja novela je omogočila, da se plačilo sodne takse za predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki ga bo upnik vložil po elektronski poti določa z navedbo sklicne številke, ki jo bo zavezancu po elektronski poti sporočilo sodišče. V tem primeru zavezancu ne bo potrebno prilagati dokazil o plačilu sodne takse v fizični obliki. Sodiščem, ki vodijo izvršilne postopke se s tem omogoča, da v posamezni zadevi podatke, ki se vodijo v informatiziranih zbirkah državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, pridobijo na podlagi neposrednega elektronskega dostopa. Na ta način se na eni strani sodiščem omogoča učinkovitejše poslovanje in hitrejše postopanje v posameznih zadevah, na drugi strani pa se državne organe razbremenjuje vodenja posamičnih postopkov posredovanja podatkov, ki jih bo namesto osebja opravil informacijski sistem.

 
S kazenskega področja so bile v mandatu 2004 - 2008 pripravljene novele Zakona o prekrških, nov Kazenski zakonik, novela Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja ter novela Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij.

 
Zakon o prekrških

 
Na področju prekrškov je bilo v tem mandatu sprejetih več novel, katerih namen je bil zagotovitev učinkovitega in ažurnega reševanja prekrškovnih zadev.

 
Ena od novel določa, da se za prekrškovne organe po ZUP vroča sklepe in sodne odločbe. Sodišča kljub kratkotrajni uporabi določb ZUP v praksi ugotavljajo pozitivne premike na tem področju in manj težav pri vročanju, kar vpliva tudi na hitrejše reševanje zadev in zmanjševanje stroškov v teh postopkih. Z namenom pospešitve postopka in preprečevanja zlorabe pravic so bile uvedene tudi določene spremembe glede odločanja in izdaje sodbe v skrajšanem postopku. Dodatno je bilo omejena možnost, da višje sodišče pri odločanju zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

 
Zaradi potrebe po razbremenitvi slovenskih zaporov pa novela prinaša tudi pomembno novost na področju izvajanja uklonilnega zapora, v skladu s katero  sodišče v primerih, ko pri storilcu obstajajo takšne osebne okoliščine, ki kažejo na to, da izvršitev uklonilnega zapora ne bi bila v skladu z njegovim namenom, odloči, da se uklonilni zapor ne izvrši.

 
Kazenski zakonik

 
Z razvojem slovenske družbe ter njene vpetosti v mednarodne tokove se je pokazala potreba po spremembi Kazenskega zakonika. Nov Kazenski zakonik, ki bo začel veljati novembra letos, je uvedel možnost izrekanja kazni dosmrtnega zapora za kazniva dejanja genocida, hudodelstva zoper človečnost, vojnega hudodelstva in agresijo, kazen dosmrtnega zapora pa je mogoče izreči tudi za dve ali več kaznivih dejanj naklepnega odvzema življenja, za katera je predpisana kazen zapora do tridesetih let, pri čemer mora biti storilec obsojen za najmanj dve kaznivi dejanji v steku, in sicer za vsako posamezno na kazen zapora tridesetih let.

 
Predvidena je možnost dajanja podatkov iz kazenske evidence o izbrisanih sodbah za t.i. pedofilska kazniva dejanja tistim ustanovam ali društvom, ki so jim otroci ali mladoletniki zaupani v učenje, vzgojo, varstvo ali oskrbo.

 
V poglavju o kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost je prišlo do jasnejše razmejitve med kaznivim dejanjem posilstva in kaznivim dejanjem spolnega nasilja, kar je v praksi pogosto povzročalo različne pravne opredelitve. V zakoniku je posebno poudarjeno varstvo pravic delavcev, saj je določena posebna oblika kaznivega dejanja s področja kršitve pravic delavk, ki jim delodajalci preprečujejo, da bi v času zaposlitve zanosile ali rodile otroka. Prav tako je kot posebno kaznivo dejanje sankcionirano šikaniranje (trpinčenje) na delovnem mestu, t.i. ''mobbing''. Pri kaznivem dejanju dela na črno je sankcionirano zaposlovanje na črno, kadar se zaposluje delavce, ki niso dovolj usposobljeni za delo.

 
V poglavju o kaznivih dejanjih zoper gospodarstvo so posebej inkriminirani primeri zlorabe monopolnega položaja, goljufij na škodo Evropske unije, tržnih manipulacij, uporabe bančnih, kreditnih in drugih kartic, pridobljenih z napravami za preslikovanje na bančnih avtomatih. Predvidene so tudi vse možne oblike korupcije, tako v gospodarstvu kot tudi v zvezi z uradnimi  osebami in javnimi uslužbenci. Poglavje o kaznivih dejanjih zoper okolje, prostor in naravne dobrine zajema vse oblike obremenjevanja in uničenja okolja. Določeno je novo kaznivo dejanje onesnaženja morja in voda z ladij, prvič je sankcionirana tudi kritična obremenitev okolja s hrupom ali svetlobo. V poglavju o kaznivih dejanjih zoper varnost javnega prometa so z novim kaznivim dejanjem določene oblike predrzne vožnje, vožnje v hudo alkoholiziranem stanju, pod vplivom mamil ali drugih psihoaktivnih snovi.

 
Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja

 
Sprememba Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja poleg dviga denarnih kazni prinaša ureditev dveh dodatnih stranskih sankcij, ki jih sme sodišče izreči pravni osebi v primeru storitve kaznivega dejanja s področja gospodarskega kriminala. Gre za prepoved udeležbe gospodarske družbe na javnih razpisih za obdobje od treh do desetih let in za prepoved poslovanja s finančnimi instrumenti za obdobje od enega do osmih let. Z možnostjo izrekanja teh dveh sankcij se zaokrožuje sistem kazenske zakonodaje zoper gospodarski kriminal.

 
Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij

 
Spremembe Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij prinaša pomembne spremembe na področju ureditve pogojnega odpusta, alternativnih oblik prestajanja kazni zapora, zagotavljanja varnosti v zavodih za prestajanje kazni zapora, uklonilnega zapora ter zmanjšuje število upravnih zadev na področju izvrševanja kazenskih sankcij.

 
Zakon tako uvaja možnost nadomestitve prestajanja zaporne kazni do dveh let z delom v splošno korist, kar je bilo sedaj možno le za kazni do treh mesecev zapora. Določena je tudi oblika t.i. "vikend kazni" za vse obsojence, ki prestajajo kazen do šestintrideset mesecev, so osebnostno urejeni in so v rednem delovnem ali izobraževalnem razmerju, niso pa bili obsojeni na kazen zapora zaradi storitve kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost.

 
Zakon bistveno zmanjšuje nepotrebne administrativne obremenitve strokovnih delavcev zavodov, paznikov in zaporskega osebja ter na ta način razbremenjuje zaposlene.

 
5. Poprava krivic

 
Ministrstvo za pravosodje si je v tem mandatu ves čas prizadevalo tudi za prednostno reševanje postopkov denacionalizacije ter poprave krivic.

 
Delež pravnomočno zaključenih denacionalizacijskih zadev se je tako v obdobju od 31. 12. 2004 do 30. 6. 2008 povečal za 7,9 %,  od 89,5 odstotkov na 97,4 odstotkov. Pravnomočno rešenih je 38.604 zadev od 39.642 denacionalizacijskih zadev.

 
Komisija za popravo krivic se je pred letom 2005 srečevala z velikim zaostankov pri reševanju zahtevkov za popravo krivic. Tako je Komisija v obdobju od 1997 do 2004 prejelo 9.748 vlog, rešilo jih je 6.868 oziroma 858 na leto. V obdobju od 2005 do 30.6.2008 je ministrstvo sektor kadrovsko okrepilo ter tako pospešilo delovanje komisije, ki je v tem obdobju prejela 10.318 zahtevkov, rešila jih je 11.828 oz. povprečno na 4.731 na leto. Komisija trenutno tekoče rešuje zadeve.

 
V zadnjem štiriletnem obdobju je bilo na področju poprave krivic pomembno tudi znanstveno raziskovalno delo Sektorja za popravo krivic in za narodno spravo. Najpomembnejše naloge sektorja so bile predvsem znanstveno delo, priprava in izdaja publikacij ter izdelava različnih baz podatkov o komunističnem nasilju. V okviru sektorja so bila proučevana predvsem naslednja področja: premoženje Judov v Sloveniji pred drugo svetovno vojno, revolucionarno nasilje v posameznih slovenskih pokrajinah v času vojne 1941-1945, povojna koncentracijska in delovna taborišča v Sloveniji, zloraba psihiatrije v politične namene in  preganjanje nekatoliških verskih skupnosti v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Med odmevnimi publikacijami velja omeniti Dokumenti o privilegijih političnih in državnih funkcionarjev v Sloveniji v obdobju socializma, kot zbornik so bili objavljeni Dokumenti in pričevanja o povojnih delovnih taboriščih v Sloveniji, Dokumenti in pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v Sloveniji ter Dokumenti o rudarski stavki v Zasavju leta 1958. Sektor za popravo krivic in za narodno spravo se je maja 2008 preoblikoval v Študijski center za narodno spravo.

 
Ministrstvo je na področju poprave krivic pripravilo vsebino novele Zakona o popravi krivic, novele Zakona o kazenskem postopku ter Predlog Zakona o povračilu premoženjske škode iz časa druge svetovne vojne.

 
Z novelo zakona o popravi krivic je bil odpravljen prekluzivni rok za vlaganje zahtevkov, s čimer se potencialnim upravičencem, katerim je zaradi oddaljenosti dogodkov oziroma zaradi starosti treba posvetiti posebno pozornost, omogoča, da lahko vlagajo zahtevke po Zakonu o popravi krivic tudi po zakonsko določenem roku.

 
V okviru sprememb Zakona o kazenskem postopku sta bili s področja poprave krivic uvedeni dve spremembi, ki se nanašata na t.i. politične sodbe. Prva predstavlja možnost vložitve zahteve za varstvo zakonitosti, druga pa razširja možnost vložitve zahteve za obnovo kazenskega postopka po smrti obsojenca v primeru pravnomočnih obsodilnih kazenskih sodb iz 2. člena Zakona o popravi krivic.

 
V mesecu juliju 2008 je ministrstvo pripravilo Predlog zakona o povračilu premoženjske vojne škode iz časa druge svetovne vojne, ki je v  medresorskem  usklajevanju.  Sprejeta je bila ocena, da je treba zakonsko urediti pomembno vprašanje povračila premoženjske vojne škode iz časa druge svetovne vojne, kar zahteva splošni občutek za pravičnost ter za popravo krivic. Oškodovancem je treba določiti primerno povračilo za nastalo škodo.

 
6. Ostale zakonodajne spremembe

 
S področja pravosodja so bile v mandatu 2004 - 2008 pripravljene še naslednje zakonodajne spremembe in dopolnitve: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Zakon o sodnih taksah, Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnem registru, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu osebnih podatkov, novela Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine, novela Zakona o pravniškem državnem izpitu ter novela Zakona o brezplačni pravni pomoči.

 
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu 

 
V tem mandatu je bila spremenjena pristojnost Skupine državnih tožilcev za posebne zadeve pri Vrhovnem državnem tožilstvu Republike Slovenije tako, da se je razširil krog kaznivih dejanj, za katera je ta skupina po zakonu pristojna. V primerih, ko so osumljenci kaznivih dejanj pripadniki Policije, Vojaške policije, Obveščevalno varnostne službe ali pa so napoteni na misijo v tujini, pa so za odkrivanje in pregon kaznivih dejanj in storilcev kaznivih dejanj primarno pristojni policisti in državni tožilci, ki so dodeljeni v nov specializirani oddelek Skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala pri Vrhovnem državnem tožilstvu Republike Slovenije.

 
Postopek osebnega stečaja

 
Pomembna novost, ki jo za državljane prinaša Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, je ureditev osebnega stečaja, ki do zdaj v slovenskem pravu še ni bil urejen.

 
Pravila o postopku osebnega stečaja se uporabljajo za stečaj vsake fizične osebe, torej podjetnika, zasebnika in potrošnika. Ker fizična oseba drugače od pravne osebe po koncu stečajnega postopka ne preneha, zato tudi ne prenehajo terjatve upnikov, ki v stečajnem postopku niso bile plačane. Znotraj stečaja fizične osebe se lahko na predlog stečajnega dolžnika izvede postopek odpusta obveznosti, na podlagi katerega se mu bo lahko del njegovih obveznosti odpustil, s čimer bodo prenehale tudi pravice upnikov sodno uveljavljati plačilo (preostanka) terjatve, kar pomembno poudarja socialno funkcijo države Republike Slovenije.

 
S svojimi novostmi bo omogočil boljše poslovanje slovenskih sodišč ter omogočil hitrejše in bolj ekonomično vodenje postopkov zaradi insolventnosti, saj morajo sodišča in drugi državni organi prednostno obravnavati zadeve, v katerih je kot stranka postopka udeležen stečajni dolžnik ali katerih izid vpliva na potek stečajnega postopka. Poleg tega pa bo v postopkih, v katerih je prijavljenih veliko število terjatev k hitrejšemu zaključku postopka prispevala odprava naroka za preizkus terjatev.

 
Z vidika učinkovitejšega poslovanja slovenskih podjetij, je treba poudariti, da je nova ureditev usklajena s potrebami razvitega tržnega gospodarstva, saj v znatno večjem obsegu varuje interese gospodarskih subjektov in drugih upnikov v postopkih zaradi insolventnosti. Ureditev postopka prisilne poravnave je namreč spremenjena tako, da so onemogočene zlorabe postopka za izigravanje upnikov, do katerih je prihajalo v praksi. Tako mora dolžnik že ob vložitvi predloga za prisilno poravnavo verjetno izkazati, da bo z ukrepi finančnega prestrukturiranja odpravil vzroke svoje insolventnosti in da bodo upniki na podlagi prisilne poravnave dosegli ugodnejše pogoje za plačilo svojih terjatev, kot če bi se nad dolžnikom izvedel stečajni postopek. Po novi ureditvi mora dolžnik ponuditi konverzijo terjatev vsem upnikom (ali nobenemu), zato do zlorab glede glasovalnega količnika ne more (več) priti.

 
Zakon o sodnih taksah

 
Novi Zakon o sodnih taksah kot eno najpomembnejših novosti določa plačilo ene sodne takse za postopek, ki nadomešča dosedanje takse za tožbo, odgovor na tožbo in sodbo. Sodno takso mora že na začetku postopka plačati tožnik, s čimer se spodbuja stranke k racionalnejšemu sprožanju sodnih postopkov. Z določbami o vrnitvi večjega dela že plačane sodne takse v primeru sklenitve sodne poravnave zakon po drugi strani stimulira stranke k čim hitrejšemu zaključku spora ter s tem sodnega postopka. Zaradi manjšega števila sodnih taks bo potrebnih manj postopkov plačil in izterjav neplačanih taks, kar bo zmanjšalo obseg administrativnega dela sodišč. Navedene rešitve bodo pripomogle k hitrejšemu poteku in zaključku sodnih postopkov ter s tem k zmanjševanju sodnih zaostankov.

 
Zakon odpravlja točke in namesto tega določa vse takse v evrih, kar bo udeležencem sodnih postopkov olajšalo ugotavljanje konkretnih višin sodnih taks. Poleg tega poenostavlja plačevanje sodnih taks, saj določa, da po opravljenem plačilu sodne takse taksni zavezanec ni dolžan dostavljati sodišču nobenih dokazil o plačilu. Odpravljajo se sodni kolki in namesto njih vzpostavlja možnost plačevanja sodnih taks na blagajnah sodišč. S tem se tudi na področju sodnih taks uvaja strankam prijazen način poslovanja. 

 
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnem registru

 
Najpomembnejše rešitve te novele lahko strnemo v naslednje sklope: vključitev sodnega registra v poslovni register, zagotovitev pogojev za elektronsko poslovanje, enostavnejša in hitrejša objava vpisov v sodni register ter zmanjšanje stroškov podjetnikov pri ustanavljanju družb in poslovanju.

 
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu osebnih podatkov

 
Uveljavitev tega zakona prinaša administrativno razbremenitev poslovnih subjektov, saj je ukinil večino obveznosti upravljavcev osebnih podatkov glede prijave zbirk osebnih podatkov v Register zbirk osebnih podatkov pri Informacijskem pooblaščencu, izdelave kataloga zbirk osebnih podatkov in izdelave notranjega akta za zavarovanje osebnih podatkov. S takšnimi administrativnimi razbremenitvami se je vzpostavilo prijaznejše okolje poslovanja za subjekte v gospodarstvu.

 
Pomembno je tudi, da je bilo s tem na zakonski ravni določeno, da je treba izdati poseben pravilnik glede zaračunavanja materialnih stroškov posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, kadar se hočejo seznaniti z lastnimi osebnimi podatki, s katerimi upravljajo upravljavci osebnih podatkov.

 
Področje nepremičnin

 
Z novelo zakona o vzpostavitvi etažne lastnine smo zagotovili ekonomičen in uporabniku prijazen postopek, ki je prilagojen za reševanje najbolj pogostih ovir, ki onemogočajo vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo. Nova ureditev bo pomembno prispevala k odpravi neusklajenosti evidenc z dejanskim stanjem na nepremičninskem področju. S spremembo Zakona o zemljiški knjigi pa smo zagotovili t.i. VEM (vse na enem mestu) točko, s čimer se povečuje število mest, kjer se lahko vlagajo zemljiškoknjižni predlogi. Na ta način bo strankam omogočeno vpogledovanje in izdajanje potrdil o stanju vpisov v zemljiški knjigi, izdelovanje določenih zemljiškoknjižnih vpisov, vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov v elektronski obliki na kateremkoli zemljiškoknjižnem sodišču oziroma pri notarjih.

 
Pravniški državni izpit

 
Sprememba Zakona o pravniškem državnem izpitu prinaša številne pomembne spremembe in novosti, ki bodo v povezavi s projektom Lukenda pravosodnim organom dodatno zagotovile človeške vire oziroma strokovno osebje. S spremembo zakona smo dosegli skrajšanje čakalne dobe za vstop v sodniško pripravništvo ter skrajšali čas opravljanja pripravništva z 12 mesecev na 8 mesecev. Ta sprememba bo v bodoče omogočila, da se bo v roku 2 let lahko usposobilo za 50 odstotkov več pripravnikov, ki opravljajo sodniško pripravništvo v okviru izobraževanja, ki ga zagotavlja delodajalec. Prav tako se je povečalo število pripravniških mest.

 
Brezplačna pravna pomoč

 
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o brezplačni pravni pomoči. Izvajanje Zakona o brezplačni pravni pomoči je pokazalo, da je postopek dodeljevanja brezplačne pravne pomoči precej zapleten, da vsebuje nekatere pomanjkljivosti in da preveč obremenjuje delo sodišč. Ključne novosti novele ZBPP-B so naslednje: poenotenje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči s pogoji za dodelitev socialnih transferjev po Zakonu o socialnem varstvu, določitev novega cenzusa, dopolnitev določb o ugotavljanju dohodkovnega in  premoženjskega stanja prosilca, nova ureditev prvega pravnega nasveta, določitev financiranja brezplačne pravne pomoči preko proračunov pristojnih sodišč, vzpostavitev elektronsko vodene evidence o brezplačni pravni pomoči, uvedba možnosti prosilca, da si sam izbere izvajalca brezplačne pravne pomoči in spremenjen postopek izterjave neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči.

 

 

Doseženi cilji Ministrstva za pravosodje v letih 2004-2008 (pdf; 1.07 MB)

 

 

Posnetek novinarske konference:
Minister za pravosodje dr. Lovro Šturm in državni sekretar Robert Marolt sta predstavila dosežke Ministrstva za pravosodje v tem mandatu (wmv; 287 MB)