Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

IZVRŠEVANJE SODB EVROPSKEGA SODIŠČA ZA ČLOVEKOVE PRAVICE

  • PREGLED SODB ESČP PROTI SLOVENIJI , KJER JE ESČP UGOTOVILO KRŠITEV EKČP IN NJIHOVEGA IZVRŠEVANJA (1994-konec leta 2018) - TABELA

*Sodbe ESČP so dostopne v izvirniku v angleškem in francoskem jeziku na spletni strani ESČP kot edini avtentični različici: https://hudoc.echr.coe.int; prav tako so na tej spletni strani objavljeni prevodi v slovenski jezik (slednji prevodi so informativne narave).

 

 

 

 

IZVRŠEVANJE SODB EVROPSKEGA SODIŠČA ZA ČLOVEKOVE PRAVICE

 

Države pogodbenice EKČP so dolžne spoštovati dokončne sodbe Evropskega sodišč za človekove pravice v vsaki zadevi, v kateri nastopajo kot stranke – to izrecno določa 46. člen EKČP.

 

Ukrepi, ki jih država sprejme v ta namen, so lahko glede na vsako posamezno zadevo naslednji:


A) plačilo dosojene odškodnine/pravičnega zadoščenja (just satisfaction): povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode ter stroškov postopka,
B) individualni ukrepi (npr. ponovna vzpostavitev stika med staršem in otrokom, odprava kršitve...),
C) sistemski ukrepi (sprejetje/sprememba zakonodaja in podzakonskih predpisov, sprememba sodne prakse, administrativni ukrepi, objava sodb v slovenskem jeziku, Sodnikov informator, praktični ukrepi (npr. ureditev razmer v zaporih, informiranje, izobraževanje).

Za sistematično strokovno obravnavanje izvrševanja sodb ESČP v sekretariatu Sveta Evrope deluje Oddelek za izvrševanje sodb ESČP, ki je vzpostavil tudi podatkovno bazo za spremljanje izvrševanja sodb ESČP.

Državam pogodbenicam ESČP je v pomoč pri izvrševanju sodb ESČP tudi Vodnik za pripravljanje Akcijskih načrtov oziroma akcijskih poročil.


Splošne informacije o izvrševanju sodb ESČP so za posameznike prikazane tudi v posebnem video prispevku Sveta Evrope o postopku izvrševanja sodb ESČP, ki je dostopen tudi v slovenskem jeziku.

 

DEJAVNOSTI SLOVENIJE GLEDE IZVRŠEVANJA SODB ESČP - SISTEMSKO ORGANIZACIJSKI UKREPI

 

Spoštovanje človekovih pravic in zagotavljanje pravne države sta med vodilnimi prioritetami Ministrstva za pravosodje (v nadaljevanju: ministrstvo) in Vlade Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada), zato je bilo od decembra 2014 dalje sprejetih več ukrepov. Z novelo Zakona o državni upravi iz decembra 2014, je bila med naloge Ministrstva za pravosodje dodana naloga »usmerjanje ministrstev glede izvrševanja sodb mednarodnih sodišč«, kar se v veliki meri nanaša prav na izvrševanje sodb ESČP. S tem je bil v Sloveniji prvič izrecno določen organ, ki lahko spodbuja in usklajuje izvrševanje sodb mednarodnih sodišč. V letu 2016 je bila ustanovljena Medresorska delovna skupina za koordinacijo izvrševanja sodb ESČP, ki jo sestavljajo predstavniki več ministrstev, Državnega odvetništva, Vrhovnega sodišča RS in Varuha človekovih pravic. V okviru ministrstva za pravosodje pa je bila ustanovljena Projektna skupina, ki pripravlja in koordinira pripravo Akcijskih načrtov in poročil za izvrševanje sodb ESČP. Podrobnejši pregled ukrepov je dostopen tukaj.

 

PREGLED PRITOŽB IN SODB ESČP PROTI SLOVENIJI IN STANJA GLEDE NJIHOVEGA IZVRŠEVANJA

 

Med leti 1993 – 2018 je bilo proti Sloveniji vloženih 9.512 pritožb. Sodišče je v tem obdobju odločilo o 9.442 pritožbah, od tega jih je bila velika večina, kar 9.066 (95%) nedopustnih oz. črtanih.

 

Sodišče je do konca leta 2018 izdalo sodbe v 363 primerih, kršitev pa je ugotovilo v 343 primerih (od vseh vloženih pritožb v tem obdobju je bilo za pritožnike uspešnih le 3,5 % pritožb) (https://www.echr.coe.int/Documents/Overview_19592018_ENG.pdf). Glede uspešnosti pritožb je potrebno upoštevati tudi sklenjene poravnave, kjer sodišče ne izda sodbe o kršitvi (podatke vodi Državno odvetništvo RS), hkrati pa tudi, da se pilotne sodbe (npr. v zadevi Kurić in Ališić) nanašajo na večje število pritožb oziroma kršitev.

 

Iz tabele izhaja razmerje med številom prejetih pritožb ter številom sodb ESČP proti Sloveniji z ugotovljeno kršitvijo.

 

Statistični podatki o izvrševanju sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), razvidni tudi iz letnih poročil Odbora ministrov Sveta Evrope o nadzoru nad izvrševanjem sodb ESČP, kažejo, da je imela Slovenija konec leta 2014 302 neizvršeni sodbi, konec leta 2015 309 neizvršenih sodb in konec leta 2016 in 2017 še 49 neizvršenih sodb (opomba: ne vseh istih; vmes so prišle nove, nekatere so bile izvršene); ob zaključku leta 2018 je imela Slovenija neizvršenih še 13 sodb, od tega 11 dokončnih sodb. V  poročilu za 2016 Odbora ministrov je ugotovljen omenjeni opazen napredek Slovenije (več), v poročilu za leto 2017 so prav tako omenjene reforme Slovenije za dosego izvršitve ključnih sodb ESČP, enako velja za poročilo za leto 2018, kjer so izpostavljeni ukrepi Slovenije pri izvršitvi sodb v zadevah Ališić, Šilih, Vaskrsić in klonski primeri Mandič.

 

Vlada Republike Slovenije na 175. redni seji dne 5. 4. 2018 sprejela sklep št. 02402-5/2018/3, s katerim se je seznanila s Poročilom o delu Medresorske delovne skupine za koordinacijo izvrševanja sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, ki opisno in statistično prikazuje sistematičen napredek na področju izvrševanja sodb on njene ustanovitve do konca marca 2018.


V začetku aprila 2019 ima Slovenija neizvršenih še 11 dokončnih sodb ESČP. 

 

SPLOŠNO O EVROPSKI KONVENCIJI O ČLOVEKOVIH PRAVICAH (EKČP)

 

Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP) je od 28. 6. 1994 del slovenskega pravnega reda, kar pomeni, da so jo organi državne oblasti dolžni upoštevati pri svojem delu.  Konvencija vsebuje del o pravicah in svoboščinah, o Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) in druge določbe; h konvenciji je bilo sprejetih tudi več protokolov. Odločitve ESČP so za državo obvezujoče.

ESČP lahko sprejme pritožbo od katerekoli osebe, nevladne organizacije ali skupine posameznikov, ki zatrjujejo, da so žrtve kršitve pravic iz EKČP in njenih protokolov s strani katerekoli države pogodbenice EKČP. Vendar je pri tem potrebno upoštevati merila dopustnosti, zlasti izčrpanje notranjih pravnih sredstev, ki so podrobno predstavljena v Praktičnem vodniku po merilih dopustnosti.

Ostale koristne povezave: