Skoči na vsebino

ODŠKODNINE ŽRTVAM KAZNIVIH DEJANJ

 

 

Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 101/05 in 86/10; v nadaljevanju: ZOZKD) ureja pravico do odškodnine, ki jo lahko uveljavlja žrtev nasilnega naklepnega dejanja ali njeni svojci, postopek za uveljavljanje teh pravic ter organe, ki odločajo in sodelujejo v postopku odločanja o teh pravicah.

 

Zakon ureja tudi postopek uveljavljanja odškodnine v domačih in tujih čezmejnih primerih v skladu z Direktivo Sveta 2004/80/ES, z dne 29. aprila 2004 o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj.

 

 

Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (NPB).

Zloženka (pdf).

Obrazci in navodila

 

Neuradna prevoda obrazcev za uporabo na dvojezičnem območju:

Obrazci in navodila v italjanskem jeziku

Obrazci in navodila v madžarskem jeziku

 

 

Informacije:

 

            Ministrstvo za pravosodje

            Direktorat za kaznovalno pravo in človekove pravice

            Sektor za popravo krivic in podporo žrtvam kaznivih dejanj

            Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

 

            T: (01) 369 5442

            E: gp.mp(at)gov.si

 

 

Uradne ure:

 

            PON: 9.00 - 12.00

            SRE: 9.00 - 12.00 in 14.00 - 16.00

            PET: 9.00 - 12.00

 

KDO LAHKO ZAHTEVA ODŠKODNINO?

 

- Žrtev nasilnega naklepnega dejanja,

- svojci žrtve, če je bila posledica dejanja smrt osebe v primerih, ki jih določa zakon.

  Svojci žrtve so osebe:

                     - ki jih je umrli preživljal ali
                     - ki so imele po zakonu (ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja) pravico zahtevati od njega preživljanje.

 

Uveljavljanje odškodnine v drugi državi članici EU

 

Tuji čezmejni primer je primer, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi članici Evropske unije in je za odločanje o pravici do odškodnine pristojen organ te države, zahtevo pa vloži oseba, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.

Zahtevo se vloži pri Ministrstvu za pravosodje Republike Slovenije, ki jo nato po predpisanem postopku pošlje pristojnemu organu države, od katere prosilec zahteva odškodnino.

POMEMBNO: v tujem čezmejnem primeru pristojni organ države članice EU o odškodnini odloča v skladu s svojo nacionalno zakonodajo, ki ureja odškodnine žrtvam kaznivih dejanj, in ne v skladu z ZOZKD!

Informacije glede uveljavljanja odškodnine v drugi državi članici EU najdete v Evropskem pravosodnem atlasu za civilne zadeve.

 

 

POD KAKŠNIMI POGOJI SE PRIZNA ODŠKODNINA?

 

Odškodnina se prizna le prosilcu, ki je državljan Republike Slovenije ali državljan druge države članice EU (formalni pogoj).

 

Drugi (materialni) pogoji za priznanje odškodnine so:

 

1. da obstaja utemeljen sum, da je bilo proti prosilcu storjeno nasilno naklepno dejanje,

POMEMBNO: nasilno naklepno dejanje je po ZOZKD dejanje:

- storjeno z neposrednim napadom na življenje in telo ali

- z uporabo sile ali kršitvijo spolne nedotakljivosti in

- za katero se sme po kazenskem zakoniku izreči kazen enega ali več let zapora.

Za kazniva dejanja storjena iz malomarnosti oziroma kazniva dejanja, ki v znakih kaznivega dejanja ne zajemajo »sile«, se odškodnina po ZOZKD ne more priznati. Oškodovanec pa lahko vedno in neodvisno od postopka priznavanja odškodnine po ZOZKD odškodnino uveljavlja v sodnem postopku.

2. da je bilo dejanje storjeno na ozemlju Republike Slovenije, na slovenski ladji ali slovenskem zrakoplovu ne glede na to, kje se nahaja ta ob storitvi dejanja,

3. da je bilo dejanje zaznano ali naznanjeno in obravnavano kot kaznivo dejanje,

4. da na strani prosilca ne obstajajo okoliščine, zaradi katerih po Obligacijskem zakoniku ni mogoče zahtevati povrnitve škode (ravnanje prosilca ob dejanju in po njem, njegov prispevek k nastanku škode),

5. da je zaradi dejanja prosilec utrpel telesno poškodbo, okvaro zdravja ali duševne bolečine,

6. da je bila prosilcu z dejanjem storjena škoda, priznana s tem zakonom,

7. če je verjetno, da storilec dejanja ne bo mogel izplačati odškodnine za škodo.

 

 

KDAJ JE PODANA VERJETNOST, DA STORILEC NE BO MOGEL IZPLAČATI ODŠKODNINE?

 

Po ZOZKD je mogoče uveljavljati odškodnino v dveh vrstah primerov:

 

A) na podlagi domneve, da storilec ne bo mogel izplačati odškodnine (domneva neplačevitosti - 7. člen ZOZKD)


Domneva se, da storilec ne bo mogel izplačati odškodnine v naslednjih primerih:

- če storilec ostane neznan v treh mesecih od zaznave ali naznanitve dejanja in se ga do odločanja komisije ne odkrije ali če storilca ni mogoče preganjati,

- če je upravičenec otrok (v času storitve še ni dopolnil 18 let), invalid ali žrtev nasilja v družini,

- če gre za domač čezmejni primer.

 

V teh primerih prosilcu ni potrebno uveljavljati premoženjskopravnega zahtevka ali vložiti odškodninske tožbe, temveč lahko takoj zahteva odškodnino po ZOZKD. Odškodnino v sodnem postopku pa lahko prosilec vedno uveljavlja, vendar je pri tem treba upoštevati 17. člen ZOZKD:

»Upoštevanje odškodnin
17. člen

 

(1) Odškodnina, določena za posamezno vrsto škode po tem zakonu, se zmanjša za nadomestila, povračila in vsa druga izplačila, ki jih je za isto vrsto škode upravičenec prejel na kateri koli drugi podlagi.

(2) Za odškodnino, izplačano za posamezno vrsto škode po tem zakonu, se zmanjša povračilo za isto vrsto škode, ki jo upravičenec od Republike Slovenije uveljavlja na kateri koli drugi podlagi, če z zakonom, drugim predpisom ali pogodbo ni določeno drugače.«

 

B) na podlagi odločitve o predhodno uveljavljenem premoženjskopravnem zahtevku ali pravnomočne sodbe o priznanju odškodnine, če izvršba ni bila uspešna oziroma ni bila možna (7. a člen ZOZKD).

 

 

V KAKŠNEM ROKU VLOŽITI ZAHTEVO ZA ODŠKODNINO?

 

Zahteva mora biti vložena v roku:

 

A) 6 mesecev od dneva storitve dejanja, kadar se uveljavlja odškodnina na podlagi 7. člena ZOZKD (domneva neplačevitosti)

• Če upravičenec zaradi telesnih poškodb ni sposoben vložiti zahteve v tem roku, mora zahtevo vložiti najpozneje v 3 mesecih od dneva, ko so prenehali obstajati razlogi, zaradi katerih ni mogel vložiti zahteve, najpozneje pa v 5 letih od dneva storitve dejanja.

 

B) 3 mesecev od prejema

- odločbe ali obvestila, da izvršba ni bila uspešna oziroma

- podatkov, iz katerih izhaja, da izvršba ni možna (izvršbe zaradi tega ni bilo mogoče niti predlagati).

 

 

KAKO VLOŽITI ZAHTEVO ZA ODŠKODNINO?

 

Zahteva za uveljavljanje odškodnine se vloži na naslov:

Ministrstvo za pravosodje

Župančičeva 3

1000 Ljubljana

 

Zahteva mora biti vložena na obrazcu ZOZKD1, predpisanim s Pravilnikom o obrazcu zahteve za uveljavljanje odškodnine (Uradni list RS, št. 12/06, 45/07, 110/10).

 

A) Zahtevi na podlagi 7. člena ZOZKD (domneva neplačevitosti) morajo biti priložene naslednje listine:

- dokazilo o državljanstvu (lahko pridobi tudi organ sam, če gre za državljana Republike Slovenije),

- potrdilo policije,

- ustrezne zdravniške listine,

- izjava upravičenca o uveljavljanju odškodnine iz drugih pravnih naslovov (del obrazca),

- druge listine, ki dokazujejo obstoj pogojev po tem zakonu in upravičenec z njimi razpolaga.

 

B) Zahtevi na podlagi 7. a člena ZOZKD (neuspela ali nemožna izvršba) tega zakona, morajo biti poleg listin iz prve, četrte in pete alinee prejšnjega odstavka, priloženi tudi:

- izvod sodbe,

- izvod sklepa o izvršbi in dokazila, da izvršba ni bila uspešna, oziroma dokazila, da izvršba ni možna.

POMEMBNO: Zahteve ni potrebno vložiti po odvetniku, saj se zahteva vloži na predpisanem obrazcu. Če pa bi prosilec zahtevo za odškodnino vseeno vložil po odvetniku, pa je treba opozoriti, da se odvetniških stroškov ne vrača. Prosilcu se v primeru utemeljene zahteve vrnejo tisti stroški, ki jih je imel v zvezi s storitvami, ki so potrebne za ugotavljanje zdravstvenega stanja za uveljavljanje odškodnine po tem zakonu (tretji odstavek 15. člena ZOZKD).

 

 

ZA KATERE VRSTE ŠKODE SE PRIZNA ODŠKODNINA?

 

V skladu z zakonom se odškodnina prizna za določene vrste nepremoženjske škode, prosilec pa lahko zahteva tudi odškodnino za določene vrste premoženjske škode oziroma povrnitev določenih stroškov (povrnitev odvetniških stroškov se ne prizna).

 

POMEMBNO: odškodnina za strah se ne prizna!

 

Prosilec lahko zahteva odškodnino za:

1. telesne bolečine ali okvaro zdravja, pri čemer zakon glede na stopnjo bolečin primere razvršča v pet kategorij (od lažjih do izjemno hudih primerov), za kar se prosilcu lahko prizna odškodnina od 50 EUR do 10.000 EUR;

2. duševne bolečine, in sicer le za zmanjšanje življenjske aktivnosti, okrnitev svobode, skaženost, kršitev dostojanstva in za okrnitev drugih osebnostnih pravic (skupno v najvišjem znesku 10.000 EUR).

Odškodnina zaradi smrti bližnjega se lahko vsem svojcem ene osebe skupno prizna v višini največ do 10.000 evrov;

3. izgubljeno preživljanje v primeru smrti žrtve, in sicer le, če oseba ni upravičena do prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (v enkratnem znesku do največ 20.000 EUR);

4. stroške v zvezi z zdravljenjem, le če oseba do teh ni upravičena na podlagi obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja;

5. pogrebne stroške v primeru smrti žrtve, če plačnik pogreba ni upravičen do kritja teh stroškov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja žrtve;

6.škodo za uničene medicinske pripomočke, le če oseba do teh ni upravičena na podlagi obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja.

 

 

STROŠKI ZARADI UVELJAVLJANJA ODŠKODNINE (15. člen ZOZKD)

 

Za vloge, dejanja in odločbe v postopkih za uveljavljanje odškodnine po tem zakonu se ne plačujejo takse.

Stroški za prevajanje in stroški za izvedence bremenijo proračun Republike Slovenije.

 

Prosilcu se v primeru utemeljene zahteve vrnejo tisti stroški, ki jih je imel v zvezi s storitvami, ki so potrebne za ugotavljanje zdravstvenega stanja za uveljavljanje odškodnine po tem zakonu.

 

 

KDO ODLOČA O PRIZNANJU ODŠKODNINE?

 

O priznanju odškodnine odloča Komisija Vlade Republike Slovenije za odločanje o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj. Ministrstvo za pravosodje opravlja za Komisijo strokovne in administrativne naloge.

 

Vlada RS je na 42. redni seji, dne 23. 1. 2014, imenovala Komisijo za odškodnine žrtvam kaznivih dejanj, ki od 27. 1. 2014 deluje v sestavi:

 

Predsednica:
• dr. Ana Božič Penko, vrhovna sodnica, Vrhovno sodišče RS

Namestnica predsednice:
• Vesna Bergant Rakočević, višja sodnica, Višje sodišče v Ljubljani

 

Člani komisije:

• Hinko Jenull, vrhovni državni tožilec svetnik, Vrhovno državno tožilstvo RS
• prof. dr. Matej Cimerman, dr. med., Univerzitetni klinični center Ljubljana
• Uršula Jerše Jan, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
• Daria Hostnik, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

 

Namestniki članov komisije:
• Andrej Ferlinc, vrhovni državni tožilec svetnik, Vrhovno državno tožilstvo RS
• prof. dr. Matjaž Veselko, dr. med., Univerzitetni klinični center Ljubljana
• Rada Krunič, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
• Jelka Janež Tavčar, MInistrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

 

 

KDAJ IN KAKO SE IZPLAČA PRIZNANA ODŠKODNINA?

 

V skladu z zakonom velja obveznost plačila odškodnine za zapadlo po tridesetih dneh od dneva pravnomočnosti odločbe, s katero je ugotovljena njena višina.

POMEMBNO: po prejemu odločbe, s katero je prosilcu priznana odškodnina, je potrebno pisno zahtevo za izplačilo nasloviti na Ministrstvo za pravosodje in navesti:

• podatke o banki in številki bančnega računa,

EMŠO

davčno številko imetnika računa.

POMEMBNO: če je priznana odškodnina otroku, komisija del vsebine odločbe, ki se nanaša na varstvo otrokove koristi, posreduje tudi pristojnemu centru za socialno delo, ki poskrbi, da se odškodnina uporabi v korist otroka, posredovane podatke pa lahko uporabi za uvedbo drugih ukrepov v skladu z zakonom.

 

 

DRUGE POMEMBNE DOLOČBE ZOZKD

 

 

Prehod terjatev (40. člen ZOZKD)

 

Terjatve upravičenca proti storilcu nasilnega naklepnega dejanja preidejo do višine odškodnine, priznane po tem zakonu, na Republiko Slovenijo z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravic po tem zakonu (subrogacija).

 

S prehodom terjatve na Republiko Slovenijo vstopi Republika Slovenija v razmerju do storilca nasilnega naklepnega dejanja v položaj upravičenca kot upnika do višine sredstev, izplačanih na podlagi odločbe o priznanju odškodnine po tem zakonu.

 

Povrnitev neupravičeno pridobljenih sredstev (41. člen ZOZKD)

 

Republika Slovenija ima pravico zahtevati vrnitev sredstev, povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopkov, izplačanih po tem zakonu, če so bile pravice pridobljene na podlagi neresničnih podatkov oziroma če upravičenec ni sporočil komisiji dejstev, ki vplivajo na pridobitev pravic po tem zakonu.