Skoči na vsebino

POPRAVA KRIVIC

 

URADNE URE:
PON: 9.00 - 12.00

SRE: 9.00 -  12.00 in 14.00 - 16.00
PET: 9.00 -  12.00

 

CILJ IN NAMEN ZAKONA
Vojno in povojno obdobje je marsikomu prineslo tudi krivice, ki so zaznamovale njihova življenja. Zgolj od maja 1945 do maja 1947 je bilo dokumentirano izvensodno pobitih najmanj 18.281 oseb. Od maja 1945 pa do junija 1990 je bilo več deset tisoč oseb neopravičeno in v nasprotju z načeli in pravili pravne države, zaradi razrednih, političnih ali ideoloških razlogov v sodnem ali upravnokazenskem postopku obsojeno na kazen odvzema prostosti ali jim je bil izrečen ukrep določitve prebivališča oziroma so bili poslani na opravljanje družbeno koristnega dela zaradi prevzgajanja. Mnogo oseb po vojni zaradi političnih oziroma ideoloških razlogov ni moglo opraviti šolanja oziroma niso mogli dobiti zaposlitve ali pa so jo izgubili. Poznani so številni primeri sistematičnega zasliševanja in zastraševanja. Marsikdo je bil zato prisiljen, da zapusti dom in pobegne oz. odide v tujino.
Leta 1996 je bil sprejet Zakon o popravi krivic, katerega namen je simbolična poprava krivic povojnim bivšim političnim zapornikom, bivšim političnim preganjancem in pomorjenim povojnim žrtvam ter ureditev pravic do povrnitve nematerialne škode, do dodatnega vštevanja časa odvzema prostosti v pokojninsko dobo, do pravne rehabilitacije in do povrnitve dobrega imena.


UPRAVIČENCI
Upravičenci do statusa po Zakonu o popravi krivic (ZPKri) so: bivši politični zapornik, žrtev povojnega protipravnega odvzema življenja in svojec žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja. Bivši politični zaporniki so osebe, ki so bile v času od 15. 5. 1945 do 2. 7. 1990 na ozemlju sedanje Republike Slovenije neopravičeno in v nasprotju z načeli in pravili pravne države, zaradi razrednih, političnih ali ideoloških razlogov obsojene v sodnem ali upravnokazenskem postopku na kazen odvzema prostosti ali jim je bila prostost odvzeta v teku teh postopkov na podlagi predpisov iz 3. člena zakona ali drugih predpisov, če je bil zakon zlorabljen na zgoraj opisan način. Tak status imajo tudi osebe, ki so bile obsojene pred sodiščem drugih republik ali federacije nekdanje Jugoslavije, če imajo te osebe v času uveljavitve tega zakona stalno prebivališče na ozemlju sedanje Republike Slovenije in so državljani Republike Slovenije. Bivši politični zaporniki so tudi osebe, ki jim je bil v upravno kazenskem postopku, zaradi prekrška, izrečena kazen odvzema prostosti, ali ji je bil izrečen ukrep določitve prebivališča, ali je bila poslana na opravljanje družbeno koristnega dela zaradi prevzgajanja.
Žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja so osebe, ki so bile ob pogojih iz gornjega odstavka obsojene na smrt in je bila smrtna kazen nad njimi izvršena. Tak status imajo tudi osebe, ki so bile obsojene pred sodiščem drugih republik ali federacije nekdanje Jugoslavije, če imajo svojci v času uveljavitve tega zakona stalno prebivališče na ozemlju sedanje Republike Slovenije in so državljani Republike Slovenije.
Svojci žrtev povojnega protipravnega odvzema življenja po tem zakonu so osebe, ki so po predpisih o invalidskem in pokojninskem zavarovanju upravičene do družinske pokojnine po teh osebah.


ODLOČANJE O ZAHTEVAH
Zahtevo se pošlje na naslov: Komisija Vlade RS za izvajanja zakona o popravi krivic, Ministrstvo za pravosodje, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana ali na elektronski naslov: gp.mp@gov.si.
O zahtevi odloča Komisija Vlade Republike Slovenije za izvajanje Zakona o popravi krivic (v nadaljevanju: Komisija), ki je poseben upravni organ, ustanovljen na podlagi Zakona o popravi krivic.

Komisijo sestavljajo:
       - mag. Majda Pučnik Rudl, predsednica
       - dr. Avgust Mencinger, namestnik predsednice
       - Janez Černej, član.
       - Jože Dežman, član
       - Jože Drobnič, član
       - Lidija Drobnič, članica
       - Darinka Marija Kalan, članica
       - Janez Lampret, član
       - Stane Okoliš, član
       - Jože Olup, član
       - Alojz Podlogar, član
       - dr. Mitja Slane, član
       - Stane Štrbenk, član

 
Komisija odloča na podlagi pisne zahteve upravičene osebe (bivši politični zapornik in svojec žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja). Če zahteva ni popolna ali če ni razumljiva, zahteva Sektor za popravo krivic od vlagatelja, da jo dopolni. Sektor po uradni dolžnosti pridobi ustrezna dokazila od drugih državnih organov oz. organizacij z javnimi pooblastili.
Komisija odloča o priznanju statusa bivšega političnega zapornika, statusa žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja, statusa svojca žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja, o priznanju pravice do odškodnine in vštetju časa odvzema prostosti v pokojninsko dobo.
Za opravljanje strokovnih opravil za Komisijo je bila v okviru Ministrstva za pravosodje ustanovljena posebna služba - Sektor za popravo krivic in podporo žrtvam kaznivih dejanj.


ODŠKODNINA
Po pravnomočnosti sklepa Komisije ga ta po uradni dolžnosti posreduje Slovenskemu državnemu holdingu, ki izda odločbo o višini odškodnine ter to izplačilo izvede na podlagi Zakona o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja (ZSPOZ).


VŠTETJE ČASA V POKOJNINSKO DOBO
O priznanju delovne dobe odloči Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije na podlagi zahteve upravičene osebe.


REVIZIJA PRAVNOMOČNE OBSODILNE KAZENSKE SODBE

Pravnomočna obsodilna kazenska sodba, izdana v času od 15. 5. 1945 do 2. 7. 1990 na ozemlju sedanje Republike Slovenije, se razen primerov, ki so navedeni v določbah veljavnega Zakona o kazenskem postopku o izrednih pravnih sredstvih, lahko spremeni tudi po zahtevi za revizijo, ob pogojih, ki jih določa ta zakon:
1.    če sodba temelji na uporabi kazenske zakonodaje iz 3. člena ZPKri;
2.    če sodba temelji na uporabi katerekoli druge kazenske zakonodaje, če je bil kazenski materialni zakon zaradi političnih, razrednih ali ideoloških razlogov zlorabljen oziroma uporabljen v nasprotju z načeli in pravili pravne države.

Zahteva za revizijo se lahko vloži tudi zoper sodbo, ki jo je izdalo sodišče na ozemlju druge države naslednice nekdanje Jugoslavije, če pravni red druge države naslednice ne omogoča državljanom Republike Slovenije vložitve ustreznega pravnega sredstva.
Zahtevo za revizijo sodbe lahko vloži obsojenec, po njegovi smrti pa tudi njegov zakonec oziroma oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, krvni sorodnik v ravni vrsti, posvojitelj, posvojenec, brat, sestra in rejnik. Zahtevo za revizijo lahko vloži tudi državni tožilec.
Zahteva za revizijo se vloži pisno pri okrožnem sodišču, ki bi bilo po določbah Zakona o kazenskem postopku krajevno pristojno za sojenje na prvi stopnji. V zahtevi morajo biti navedeni podatki o sodbi, zoper katero se vlaga revizija in zakonski razlog revizije.


Obrazca za vložitev zahteve za popravo krivic:

 

Priloga k zahtevi – pooblastilo

 

Stališče komisije glede upravičencev, ki so izkoristili opcijo po mednarodnih sporazumih z Italijo


Stališče Komisije:
Izhajajoč iz oblastno urejenega stanja (Mirovna pogodba z Italijo z dne 10. 2. 1947, ki je stopila v veljavo 15. 9. 1947, Seznam optantov za italijansko državljanstvo po Pariški mirovni pogodbi z Italijo iz leta 1947, sestavljen v Republiškem sekretariatu za notranje zadeve SRS, Londonski memorandum iz leta 1954, Osimski sporazum, Rimski sporazum (1983), ZPKri) optanti zaradi same izjave o opciji za italijansko državljanstvo in posledično zaradi izselitve (optiranja) niso upravičenci po ZPKri, saj so se sami, prostovoljno in zavestno odločili (kvalificirana opcija) za italijansko državljanstvo. Na tedanji KLO oz. na Generalni konzulat SFRJ v Milanu so podali opcijsko izjavo za italijansko državljanstvo po prej naštetih mednarodnih mirovnih pogodbah in italijansko državljanstvo obdržali pod določenimi pogoji. Vpisani so v Seznamu optantov za italijansko državljanstvo po Mirovni pogodbi z Italijo iz leta 1947, ki ga je sestavil tedanji RS za notranje zadeve SR Slovenije decembra 1973 (Arhiv R Slovenije, signatura AS 1931, tehnične enote 1061). Podatki o optantih se nahajajo tudi v Pokrajinskem arhivu Koper in v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici.

Iz cone B v cono A Julijske krajine in STO ter kasneje iz ozemlja sedanje Republike Slovenije v Italijo so se optanti izselili kot italijanski državljani, v skladu z mednarodnimi mirovnimi pogodbami, ki so subjekt mednarodnega prava in veljajo še danes. Izseliti so se morali v roku enega leta po podpisu izjave o opciji / preselitvi. Ministrstvo za notranje zadeve LR Slovenije in nekaj tudi LR Hrvatske ter kasneje MNZ SFRJ jim je ob izpolnjevanju ustreznih pogojev izdalo pismeno odločbo.
O navedenem je potrebno obvestiti slovenska in italijanska diplomatska predstavništva. Generalni konzulati Republike Slovenije v Italiji so posameznikom, slovenskim državljanom in državljanom slovenske narodnosti dolžni nuditi pristojno strokovno pomoč.
Komisija priporoča pristojnim ministrstvom, da upoštevajo zgoraj navedene mednarodne pogodbe.