Skoči na vsebino

NADZORSTVENE PRITOŽBE

 

 

Pravica do sojenja v razumnem roku je v slovenski zakonodaji od 1. 1. 2007 urejena v posebnem zakonu, Zakonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (Uradni list RS, št. 49/2006, št. 117/2006-ZDoh-2, 58/2009, 30/2010 Odl. US: U-I-207/08-10, Up-2168/08-12, v nadaljevanju: ZVPSBNO), ki določa pravna sredstva za varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, in sicer:

  1. pritožba s predlogom za pospešitev obravnavanja zadeve (nadzorstvena pritožba),

  2. predlog za določitev roka (rokovni predlog) in

  3. zahteva za pravično zadoščenje.

1. NADZORSTVENA PRITOŽBA

 

Če stranka meni, da sodišče nepotrebno odlaša z odločanjem, lahko pri sodišču, ki obravnava zadevo, vloži pisno nadzorstveno pritožbo, o kateri odloča predsednica oziroma predsednik sodišča. Nadzorstveno pritožbo lahko vloži tudi pri ministrstvu, pristojnem za pravosodje, ki jo odstopi predsedniku pristojnega sodišča in zahteva, da ga obvesti o ugotovitvah in odločitvi.

 

Vloga stranke mora za potrebe odločanja o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja po določbah 5. člena ZVPSBNO vsebovati naslednje sestavine:
• osebno ime oziroma firmo oziroma drug naziv stranke, naslov njenega stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedež,
• osebno ime oziroma firmo oziroma drug naziv zastopnika ali pooblaščenca in naslov njegovega stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedež,
• navedbo sodišča, ki obravnava zadevo,
• opravilno številko zadeve ali datum vložitve zadeve na sodišče,
• navedbo okoliščin ali drugih podatkov v zvezi z zadevo, ki izkazujejo, da sodišče nepotrebno odlaša z odločanjem,
• lastnoročni podpis stranke, zastopnika ali pooblaščenca.

 

Če stranka meni, da sodišče v njenem primeru po nepotrebnem odlaša z odločanjem, lahko vloži nadzorstveno pritožbo, ki pa je ni potrebno vložiti po odvetniku. Ministrstvo je z namenom zagotavljanja državljanom prijaznega poslovanja pripravilo neobvezen obrazec za nadzorstveno pritožbo, ki ga izpolnjenega in lastnoročno podpisanega pošljete predsednici oziroma predsedniku sodišča, ki zadevo obravnava, ali pa ga pošljete ministrstvu, ki ga bo odstopilo pristojnemu sodišču.

 

Možne odločitve v zvezi z nadzorstveno pritožbo so:

 

1) Če je nadzorstvena pritožba očitno neutemeljena ali če predsednik sodišča glede na merila iz zakona ugotovi, da sodišče ne odlaša nepotrebno z odločanjem, nadzorstveno pritožbo s sklepom zavrne.
2) Če nadzorstvena pritožba ne vsebuje obveznih sestavin, se s sklepom zavrže.
3) Če se nadzorstvena pritožba ne zavrne ali zavrže, predsednik sodišča zahteva poročilo o razlogih za trajanje postopka v zadevi in

 

a) stranko obvesti, da bodo v roku, ki ni daljši od štirih mesecev, opravljena ustrezna postopkovna dejanja oziroma izdana odločba,
b) glede na stanje in naravo zadeve s sklepom odredi rok za opravo določenih postopkovnih dejanj,
c) glede na okoliščine zadeve, zlasti če je zadeva nujna, odredi tudi njeno prednostno reševanje,
č) v primeru, da je do nepotrebnega odlašanja prišlo zaradi preobremenjenosti ali daljše odsotnosti sodnika, odredi, da se zadeva predodeli oziroma predlaga dodelitev dodatnega sodnika na sodišče ali odredi izvedbo drugih ukrepov v skladu z zakonom, ki ureja sodniško službo.

 

 

2. ROKOVNI PREDLOG

 

Če predsednik sodišča zavrne nadzorstveno pritožbo ali če nanjo ne odgovori stranki v dveh mesecih ali če v tem roku ne pošlje obvestila ali če v rokih iz obvestila ali sklepa predsednika sodišča niso bila opravljena ustrezna postopkovna dejanja, lahko stranka vloži rokovni predlog. O rokovnem predlogu odloča instančno sodišče.

 

Možne odločitve o rokovnem predlogu:

 

1) Če je rokovni predlog očitno neutemeljen ali če predsednik sodišča glede na merila iz zakona ugotovi, da sodišče ne odlaša nepotrebno z odločanjem, ga predsednik sodišča s sklepom zavrne.
2) Če rokovni predlog ne vsebuje obveznih sestavin ali ni vložen v predpisanih rokih, ga predsednik sodišča s sklepom zavrže.
3) Če predsednik sodišča ugotovi, da sodišče nepotrebno odlaša z odločanjem, s sklepom odredi:

 

a) da mora sodnik v postavljenem roku opraviti ustrezna postopkovna dejanja,
b) odredi njeno prednostno reševanje oziroma odredi, da se zadeva predodeli ali predlaga dodelitev dodatnega sodnika na sodišče ali odredi izvedbo drugih ukrepov v skladu z zakonom, ki ureja sodniško službo.

 

 

3. PRAVIČNO ZADOŠČENJE

 

Če je bilo nadzorstveni pritožbi ugodeno ali je bil vložen rokovni predlog, lahko stranka pri Državnem pravobranilstvu zahteva pravično zadoščenje, ki se zagotovi:

1. z izplačilom denarne odškodnine za povzročeno škodo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja,
2. s pisno izjavo Državnega pravobranilstva, da je bila stranki kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja,
3. z objavo sodbe, da je bila stranki kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.