Skoči na vsebino

MEDNARODNA PRAVNA POMOČ

 

 

MEDNARODNA PRAVNA POMOČ

 

Mednarodna pravna pomoč pomeni izvedbo procesnega dejanja, ki ga pristojni organ ene države opravi na zaprosilo pristojnega organa druge države, in sicer na podlagi in v skladu z veljavnimi mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo obe državi, ali evropskega pravnega reda ter notranjega prava zaprošene države. Gre torej za izvajanje enega ali več procesnih dejanj v eni državi, ki so potrebna zaradi dokončanja določenega postopka v drugi državi. Dejanja mednarodne pravne pomoči se izvajajo v okviru postopkov v civilnih in kazenskih zadevah, v razmerju z določenimi državami pa tudi v zadevah prekrškov. Pristojni organi, ki lahko zaprosijo za mednarodno pravno pomoč, so praviloma pravosodni organi (torej sodišča in državna tožilstva), v razmerju do nekaterih držav pa tudi prekrškovni organi.

 

Sektor za mednarodno pravno pomoč v okviru Ministrstva za pravosodje opravlja posredovanje - kadar je to potrebno - med domačimi in tujimi pravosodnimi in nekaterimi drugimi organi pri vročanju dokumentov in pridobivanju dokazov v civilnih in kazenskih zadevah ter zadevah prekrškov. Na področju kazenskega prava vključuje mednarodna pravna pomoč tudi izdajo odločb v postopkih izročitev obdolžencev in obsojencev, sodelovanje v postopkih premestitev (transferjev) obsojencev in izdajo odločb o tranzitih, na področju civilnega prava pa tudi sodelovanje v postopku priznanja in izvrševanja tujih sodnih odločb. Sektor je pristojen tudi za posredovanje obvestil o notranji zakonodaji Republike Slovenije tujim pravosodnim organom ter za pomoč pri pridobivanju obvestil o vsebini tujega prava domačim pravosodnim organom.

 

 

 

MEDNARODNA PRAVNA POMOČ ZA STRANKE

 

Delo s strankami je na Sektorju za mednarodno pravno pomoč omejeno izključno na postopke potrditve verodostojnosti podpisov sodnikov, notarjev, notarskih pomočnikov in sodnih tolmačev zaradi overitev javnih listin za uporabo v tujini, skladno z Zakonom o overitvi listin v mednarodnem prometu (ZOLMP-1, Ur. l. RS, št. 9/2017) in Haaško konvencijo o odpravi potrebe legalizacije tujih javnih listin, z dne 5. 10. 1961 (Ur. l. FLRJ, Dodatek št. 10/62) - overitev z APOSTILLE.
 
Obveščamo vas, da se je z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnih taksah (ZUT-I, Uradni list RS, št. 32-1366/2016), ki je pričnel veljati 21. 5. 2016, spremenila tudi upravna taksa za overitve podpisov na javnih listinah za uporabo v tujini, in sicer iz dosedanjih 1,35 evra za overitev podpisa na 3 evre na overitev podpisa.


Za overitev podpisa sodnika, notarja, notarskega pomočnika ali sodnega tolmača mora stranka izpolniti prošnjo za overitev listin ter skladno z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnih taksah plačati upravno takso (upravna taksa za overitev podpisa znaša od 21. maja 2016 dalje 3 evre).  Taksa se lahko v skladu s prvim odstavkom 8. člena ZUT plača:
1. osebno v vložišču na sedežu ministrstva z gotovino oziroma z elektronskim denarjem ali drugimi veljavnimi plačilnimi instrumenti, o plačilu stranka ministrstvu posreduje potrdilo, ali
2. s položnico: na račun št. 01100-1000315637; sklic 11 20303-7111002; naslov: Ministrstvo za pravosodje RS, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana.
O plačani taksi stranka ministrstvu posreduje potrdilo. Če ob prejemu vloge (ko takšna obveznost nastane), taksa ni plačana oziroma ni plačana v predpisani višini, organ takšnemu zavezancu pošlje plačilni nalog, s katerim mu naloži, naj v 15 dneh plača dolžno takso.

 

Prošnjo za overitev lahko dobite na ministrstvu neposredno pred overitvijo ali si jo natisnete tukaj.

 

Overitve opravljamo na naslovu: Župančičeva 3, 1000 Ljubljana (V. nadstropje, soba 519).

Uradne ure za stranke:

PON:  9.00 - 12.00

SRE:  9.00 - 12.00 in 14.00 - 16.00

PET:   9.00 - 12.00

 

Kontaktne osebe glede morebitnih dodatnih pojasnil v zvezi z overitvami listin za uporabo v tujini:
 
Katarina Keršmanc
T: (01) 369 5348
F: (01) 369 5233
E: katarina.kersmanc(at)gov.si

 

tajništvo Sektorja za mednarodno pravno pomoč 
T: (01) 369 5394
F: (01) 369 5233
E: gp.mp(at)gov.si

 

 

MEDNARODNA PRAVNA POMOČ ZA PRAVOSODNE ORGANE

 

Podlaga za izvajanje mednarodne pravne pomoči v civilnih in kazenskih postopkih ter postopkih prekrškov so številne mednarodne pogodbe (dvostranske in večstranske), pravni red EU in domača zakonodaja. Po osamosvojitvi je Republika Slovenija sprejela načelo splošnega nasledstva glede mednarodnih pogodb do drugačnega dogovora z drugimi državami pogodbenicami, nekatere izmed pogodb pa so bile ratificirane po osamosvojitvi.

 

V okviru Evropske unije se razvija poseben režim sodelovanja med državami članicami na področju sodelovanja tako v kazenskih zadevah kot tudi v civilnih zadevah. Države članice EU so sprejele številne pravne akte s tega področja, ki se bodisi uporabljajo neposredno bodisi jih morajo države članice prenesti v notranjo zakonodajo. Mednarodne pogodbe se lahko uporabljajo v razmerju do držav članic Evropske unije, če ni za posamezno področje oziroma pravni institut v veljavi pravni akt Evropske unije, ki praviloma posebej opredeljuje njegovo razmerje do dvostranskih oziroma večstranskih sporazumov.

 

 

MEDNARODNA PRAVNA POMOČ V KAZENSKIH ZADEVAH

 

I.  EU

 

Države članice Evropske unije so sprejele številne pravne akte s področja mednarodne pravne pomoči v kazenskih zadevah oziroma pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, ki so dostopni tudi na spletni strani EUR-LEX.

 

Z vidika mednarodne pravne pomoči v kazenskih zadevah so najpogosteje uporabne naslednje pravne podlage za sodelovanje z državami članicami EU oziroma državami, s katerimi je EU sklenila dvostranske oziroma večstranske pogodbe:

• Konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije, ki jo je Svet pripravil na podlagi 34. člena Pogodbe o Evropski uniji, sestavljena 29. 5. 2000 (Ur. l. RS - MP, št. 7/2005),

• Protokol h Konvenciji o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije, ki jo je Svet pripravil na podlagi 34. člena Pogodbe o Evropski uniji (MPKPPK) (Ur. l. RS - MP, št. 7/2005),
 Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma, z dne 14. 6. 1985,
• Sporazum med Evropsko unijo ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško o postopku predaje med državami članicami Evropske unije ter Islandijo in Norveško (MSPP) (Ur. l. RS-MP, št. 5/2008) - še ne velja,
• Sporazum med Evropsko unijo ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško o uporabi nekaterih določb Konvencije, z dne 29. 5. 2000 o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije ter njenega Protokola iz leta 2001 (UL L 026, 29/01/2004 str. 0003 – 0009) - velja na podlagi Sklepa Sveta, z dne 7. 6. 2012 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško o uporabi nekaterih določb Konvencije, z dne 29. 5. 2000 o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije ter njenega Protokola iz leta 2001 (2012/305/EU),
• Sporazum o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med Evropsko unijo in Japonsko (UL L 39, 12. 2. 2010),
• Okvirni sklep Sveta, z dne 13. 6. 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (2002/584/JHA) (UL L 190, 18. 7. 2002, str. 1 - 20),
• Okvirni sklep Sveta 2003/577/PNZ, z dne 22. 7. 2003 o izvrševanju sklepov o zasegu premoženja ali dokazov v Evropski uniji (UL L 196, 2. 8. 2003, str. 45 - 55),
• Okvirni sklep Sveta 2005/214/PNZ, z dne 24. 2. 2005 o uporabi načela vzajemnega priznavanja denarnih kazni (UL L 76, 22. 3. 2005, str. 16 - 30),
• Sklep Sveta 2005/876/PNZ, z dne 21. 11. 2005 o izmenjavi podatkov iz kazenskih evidenc (UL L 322, 09/12/2005 str. 0033 - 0037),
• Okvirni sklep Sveta 2006/783/PNZ, z dne 6. 10. 2006 o uporabi načela vzajemnega priznavanja odredb o zaplembi (UL L 328, 24. 11. 2006, str. 59 - 78),
• Okvirni sklep Sveta 2008/675/PNZ, z dne 24. 7. 2008 o upoštevanju obsodb med državami članicami Evropske unije v novem kazenskem postopku (UL L 220, 15. 8. 2008, str. 32 - 34),
• Okvirni sklep Sveta 2008/909/PNZ, z dne 27. 11. 2008 o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb v kazenskih zadevah, s katerimi so izrečene zaporne kazni ali ukrepi, ki vključujejo odvzem prostosti, za namen njihovega izvrševanja v Evropski uniji (UL L 327, 5. 12. 2008, str. 27 - 46),
• Okvirni sklep Sveta 2008/947/PNZ, z dne 27. 11. 2008 o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb in pogojnih odločb zaradi zagotavljanja nadzorstva nad spremljevalnimi ukrepi in alternativnimi sankcijami (UL L 337, 16. 12. 2008, str. 102 - 122),
Okvirni sklep Sveta 2008/978/PNZ z dne 18. decembra 2008 o evropskem dokaznem nalogu za namene pridobitve predmetov, dokumentov in podatkov za uporabo v kazenskih postopkih, UL L 350, 30. 12. 2008, str. 72-92 (RAZVELJAVLJEN z Uredbo (EU) 2016/95 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. 1. 2016 o razveljavitvi določenih aktov s področja policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah UL L 26 z dne 2. 2. 2016); Več informacij o razveljavitvi Okvirnega sklepa 2008/978/PNZ o evropskem dokaznem nalogu,

• Okvirni sklep Sveta 2009/315/PNZ z dne 26. 2. 2009 o organizaciji in vsebini izmenjave informacij iz kazenske evidence med državami članicami (UL L 93, 07/04/2009, str. 0023 - 0032),
• Sklep Sveta 2008/316/PNZ, z dne 6. 4. 2009 o vzpostavitvi Evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS) na podlagi člena 11 Okvirnega sklepa 2009/315/PNZ (UL L 93, 7. 4. 2009, str. 33 - 48),
• Okvirni sklep Sveta 2009/829/PNZ, z dne 23. 10. 2009 o uporabi načela vzajemnega priznavanja odločb o nadzornih ukrepih med državami članicami Evropske unije kot alternativi začasnemu priporu (UL L 294, 11.11.2009, str. 20 - 40),
• Okvirni sklep Sveta 2009/948/PNZ, z dne 30. 11. 2009 o preprečevanju in reševanju sporov o izvajanju pristojnosti v kazenskih postopkih (UL L 328, 15. 12. 2009, str. 42 - 47),
• Sklep Sveta, z dne 28. 2. 2002 o ustanovitvi Eurojusta za okrepitev boja proti težjim oblikam kriminala (2002/187/PNZ), (UL L 63, 6. 3. 2002, str. 1 - 13),
• Okvirni sklep Sveta z dne 13. 6. 2002 o skupnih preiskovalnih enotah (2002/465/PNZ) (UL L 162, 20. 6. 2002, str. 1 - 3),
• Sklep Sveta 2003/659/PNZ, z dne 18. 6. 2003 o spremembi Sklepa 2002/187/PNZ o ustanovitvi Eurojusta za okrepitev boja proti težjim oblikam kriminala (UL L 245, 29. 9. 2003, str. 44 - 46),
• Sklep Sveta 2009/426/PNZ, z dne 16. 12. 2008 o okrepitvi Eurojusta in spremembi Sklepa 2002/187/PNZ o ustanovitvi Eurojusta za okrepitev boja proti težjim oblikam kriminala (UL L 138, 4. 6. 2009, str. 14 - 32),
• Sklep Sveta 2008/976/PNZ, z dne 16. 12. 2008 o Evropski pravosodni mreži (UL L 348, 24. 12. 2008, str. 130 - 134) in

• Direktiva 2011/99/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o evropski odredbi o zaščiti (UL L 338/2, 21. 12. 2011, str. 2).

 

 

 

Republika Slovenija je instrumente, ki niso neposredno uporabljivi, prenesla v notranjo zakonodajo z Zakonom o sodelovanju v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije ZSKZDČEU-1 (Ur.l. RS, št. 48/2013 in 37/2015).

 

Uporabne informacije v zvezi z mednarodno pravno pomočjo v kazenskih zadevah in vzajemnim priznavanjem sodnih odločb v kazenskih zadevah v okviru Evropske unije so dostopne na spletni strani Evropske pravosodne mreže (European judicial network), preko katere je možen tudi dostop do Atlasa Evropske pravosodne mreže. Na Atlasu so dostopni podatki o pristojnih organih za izvršitev zaprosil v drugih državah članicah, Atlas je dostopen na spodnji spletni povezavi:

 

https://www.ejn-crimjust.europa.eu/ejn/AtlasChooseCountry.aspx

 

Pravne podlage in uporabne informacije s področja MPP v kazenskih zadevah z Republiko Hrvaško: Spremenjene pravne podlage na področju mednarodne pravne pomoči v kazenskih zadevah po vstopu Hrvaške v Evropsko Unijo.

 

II. Svet Evrope

Na področju mednarodne pravne pomoči v kazenskih zadevah Slovenijo obvezujejo naslednje večstranske pogodbe, sprejete v okviru Sveta Evrope (besedila konvencij, seznam držav podpisnic, obrazložitev in ostali podatki so dostopni tudi preko spletne strani http://conventions.coe.int/):

 
• Evropska konvencija o izročitvi, z dne 13. 12. 1957, s štirimi dodatnimi protokoli (Ur. l. RS - MP, št. 22/94),

• Konvencija o transferju obsojenih oseb, z dne 21. 3. 1983 z dodatnim protokolom (Ur. l. RS - MP, št. 13/93),

• Evropska konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah, z dne 20. 4. 1959, z dodatnima protokoloma (Ur. l. RS - MP, št. 25/99),
• Evropska konvencija o zatiranju terorizma, z dne 27. 1. 1977 (Ur. l. RS - MP, št. 27/2000),
• Sporazum o nedovoljenem prometu po morju za izvajanje 17. člena Konvencije Združenih narodov zoper nezakonit promet mamil in psihotropnih snovi (Ur. l. RS - MP, št. 27/2000),
• Kazenskopravna konvencija o korupciji, z dne 27. 1. 1999 (Ur. l. RS - MP, št. 7/2000),
• Dodatni protokol h Kazenskopravni konvenciji o korupciji (Ur. l. RS - MP, št. 17/2004),
• Konvencija o kibernetski kriminaliteti in Dodatni protokol h Konvenciji o kibernetski kriminaliteti, ki obravnava inkriminacijo rasističnih in ksenofobičnih dejanj, storjenih v informacijskih sistemih (Ur. l. RS - MP, št. 17/2004),
• Konvencija o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem (MKPKKD) (Ur. l. RS - MP, št. 11/1997),
• Konvencija Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in odvzemu premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in o financiranju terorizma (Ur. l. RS – MP, št. 24/10),
• Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju terorizma (Ur. l. RS - MP, št. 16/2009),
• Protokol, s katerim se spreminja Evropska konvencija o zatiranju terorizma (MPEKZT) (Ur. l. RS - MP, št. 14/2004),
• Sporazum o mednarodnih posledicah odvzema pravice do vožnje motornega vozila s prilogo (Ur. l. SFRJ - MP, št. 4/1991)
Evropska konvencija o nadzoru nad pridobitvijo in posestjo strelnega orožja posameznikov (MEKNSO) (Ur. l. RS - MP, št. 10/2000)

 

V okviru Sveta Evrope deluje tudi odbor strokovnjakov za izvajanje konvencij, ki urejajo mednarodno sodelovanje v kazenskih zadevah (PC-OC). Na spletni strani odbora PC-OC so dostopne informacije v zvezi z izvajanjem konvencij, informacije po posameznih državah, relevantna sodna praksa s področja mednarodne pravne pomoči, mnenja in priporočila k posameznim konvencijam in številne druge uporabne informacije. Odbor ima dve redni letni zasedanji. Dnevni red, dokumenti z zasedanj in poročila z zasedanj so prav tako dostopna na spletni strani. Spletna stran je dostopna na spodnji povezavi:

 

http://www.coe.int/en/web/transnational-criminal-justice-PCOC

 

 

III. Organizacija Združenih narodov

Določbe o mednarodni pravni pomoči v kazenskih zadevah pa vsebujejo tudi naslednje konvencije Združenih narodov, ki obvezujejo Slovenijo (besedila, seznami držav podpisnic, izjave in ostali podatki so dostopni preko spletne strani http://treaties.un.org, informacije v zvezi z izvajanjem posameznih konvencij, sodelovanjem in podobno pa so dostopne na spletni strani Urada Združenih narodov za droge in kriminal (UNODChttp://www.oecd.org/corruption/oecdantibriberyconvention.htm):

 
• Konvencija Združenih narodov zoper nezakonit promet mamil in psihotropnih snovi, z dne 19. 12. 1988 (Ur. l. SFRJ - MP, št. 14/90),
• Konvencija Združenih narodov o psihotropnih substancah (Ur. l. SFRJ – MP, 40/73),
• Konvencija Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu (Ur. l. RS - MP, št. 14/04),
• Konvencija Združenih narodov proti korupciji (Ur. l. RS - MP, št. 5/2008, Ur.l. RS - MP, št. 13/2009),
• Mednarodne konvencije o zatiranju financiranja terorizma (MMKZFT) (Ur. l. RS - MP, št. 21/2004),
• Mednarodne konvencije o zatiranju dejanj jedrskega terorizma (MKZJT) (Ur. l. RS - MP, št. 18/2009),
• Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, New York, 9. 12. 1948, objavljena v Uradnem vestniku Prezidija Ljudske skupščine FLRJ, št. 2/50,
• Konvencija o nezastaranju vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, New York, 26. 11. 1968 (Ur. l. SFRJ - MP, št. 50/70),
• Konvencija o statusu beguncev, Ženeva, 28. 7. 1951 (Ur. l. FLRJ - MP, št. 7/60),
• Konvencija o cestnem prometu, Dunaj, 8. 11. 1968 (Ur. l. SFRJ - MP, št. 6/78),
• Konvencija Združenih narodov o preprečevanju in kaznovanju kaznivih dejanj zoper osebe pod mednarodnim varstvom (Ur. l. SFRJ - MP, št. 54/76),
• Konvencija ZN o kaznivih dejanjih storjenih na letalih (Ur. l. SFRJ - MP, št. 15/70),
• Konvencija ZN o zatiranju nezakonitih dejanj zoper varnost civilnega letalstva (Ur. l. SFRJ - MP, št. 33/72),
• Konvencija ZN o zatiranju nezakonite ugrabitve letal (Ur. l. SFRJ - MP, št. 33/73),
• Konvencija ZN zoper jemanje talcev (Ur. l. SFRJ - MP, št. 9/84),
• Konvencija o fizičnem varovanju jedrskega materiala (Ur. l. SFRJ - MP, št. 5/77),
• Enotna konvencija o mamilih, spremenjena in dopolnjena s Protokolom, z dne 25. 3. 1972 (Ur. l. SFRJ - MP, št. 2/64 in 3/78),
• Konvencija proti mučenju in drugim krutim nečloveškim ali poniževalnim kaznivim dejanjem (Ur. l. RS - MP, št. 7/93),
• Mednarodna konvencija o zatiranju in kaznovanju zločina apartheida (Ur. l. SFRJ - MP, št. 14/75).

 

 

IV. OECD

• Konvencija o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju (MKBPTJ) (Ur. l. RS - MP, št. 1/2001)

Informacije v zvezi z izvajanjem konvencije so dostopne na spletni strani OECD.

 

 

V. Bilateralne pogodbe

 

Mednarodno pravno pomoč v kazenskih zadevah urejajo tudi številni bilateralni sporazumi, katerih besedila lahko najdete tukaj.

 

 

VI. Notranja zakonodaja

 

Mednarodna pravna pomoč v kazenskih zadevah je v notranji zakonodaji urejena v nekaterih zakonih in podzakonskih aktih.

 

Zakoni:

Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije ZSKZDČEU-1 (Ur.l. RS, št. 48/2013 in 37/2015),

Zakon o kazenskem postopku (Ur. l. RS, št. 32/2012 - ZKP - UPB8, 87/14, 8/16 – odl. US, 64/16 – odl. US in 65/16 – odl. US),

Kazenski zakonik (Ur. l. RS, (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15 in 38/16),

• Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (Ur. l. RS, št. 91/2011).

 

 

Podzakonski akti:

• Sodni red (Ur. l. RS, št.  87/16).

 

 

VII. Uporabne povezave

 

http://conventions.coe.int/  (spletna stran Sveta Evrope, kjer so dostopne vse konvencije, sprejete v okviru Sveta Evrope, obrazložitveni memorandumi, izjave in pridržki posameznih držav ter statusi ratifikacij),

http://www.consilium.europa.eu/policies/agreements/search-the-agreements-database?lang=en&command=details&id=297&lang=en&aid=2000023&doclang=en (spletna stran Sveta Evropske unije glede Konvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah),

http://eur-lex.europa.eu/sl/legis/latest/chap1930.htm (spletna stran EUR - LEX, kjer so dostopni dokumenti, ki urejajo sodelovanje v kazenskih zadevah, sprejeti v okviru Evropske unije),

http://ec.europa.eu/justice/criminal/index_en.htm (spletna stran Evropske komisije, na kateri so dostopne informacije v zvezi s kazenskim pravom - dokumenti, pravne podlage, itd.),

http://www.ejn-crimjust.europa.eu/ejn/ (spletna stran Evropske pravosodne mreže, ki vsebuje knjižnico, Atlas Evropske pravosodne mreže za pomoč pri iskanju pristojnih organov za izvajanje raznih instrumentov Evropske unije s področja pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, kratek opis posameznih preiskovalnih dejanj za vsako državo članico EU ter ostale uporabne informacije),

http://www.elorge.admin.ch/elorge/index.html (povezava na pravosodni atlas Švice),

http://www.sudacka-mreza.hr/ (mreža pravosodnih organov Republike Hrvaške),

http://www.portal.sud.rs/code/navigate.aspx?Id=601 (mreža pravosodnih organov Republike Hrvaške).

 

 

 

MEDNARODNA PRAVNA POMOČ NA PODROČJU PREKRŠKOV

 

Pravno podlago za medsebojno sodelovanje v zadevah prekrškov v okviru Evropske unije predstavljata:

 

• Konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije, ki jo je Svet pripravil na podlagi 34. člena Pogodbe o Evropski uniji, sestavljena 29. 5. 2000 (Ur. l. RS - Mednarodne pogodbe, št. 7/2005)  - velja v razmerju do vseh držav članic, razen Italije, Grčije, Hrvaške in Irske,
• Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma, z dne 14. 6. 1985, ki dopolnjuje Evropsko konvencijo o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah (Ur. l. RS - MP, št. 25/1999) - velja v razmerju do Italije, Grčije in Irske.

 

 

V razmerju do tretjih držav pa lahko sodelovanje med pristojnimi organi poteka bodisi na podlagi multilateralne ali bilateralne pogodbe, ki ureja tudi področje prekrškov, bodisi na podlagi načela vzajemnosti. Pogodbe, ki urejajo sodelovanje na področju prekrškov, so:

• Drugi dodatni protokol k Evropski konvenciji o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah, z dne 8. 11. 2001 (Ur. l. RS – MP, št. 14/2012),

 

• Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma, z dne 14. 6. 1985, ki velja v razmerju do Švice, Norveške in Islandije,
• Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, sklenjena 7. 2. 1994 (Ur. l. RS - Mednarodne pogodbe, št. 10/1994),
• Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, sklenjena 6. 2. 1996 (Ur. l. RS - Mednarodne pogodbe, št. 11/1997),
• Pogodba med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, sklenjena 21. 10. 2009 (Ur. l. RS - Mednarodne pogodbe, št. 12/2010),

• Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, z dne 15. 4. 2011 (Ur. l. RS – MP, št. 13/2015).

 

 

Navedeni instrumenti urejajo zgolj institute male pravne pomoči v zadevah prekrškov (vročanje listin, izmenjava podatkov, zaslišanje, ipd.). Neposredna komunikacija med pristojnimi organi je mogoča zgolj v razmerju do držav članic Evropske unije na podlagi 6. člena Konvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije oziroma 53. člena Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma, z dne 14. 6. 1985, medtem ko komunikacija na podlagi bilateralnih pogodb poteka po resorni poti, torej preko ministrstev, pristojnih za pravosodje, v primeru sodelovanja na podlagi vzajemnosti pa skladno z določbo petega odstavka 45. člena ZP-1 v zvezi s 515. členom Zakona o kazenskem postopku poteka po diplomatski poti oziroma v primeru že utečene prakse preko ministrstev, pristojnih za pravosodje. V razmerju do tretjih držav neposredno komunikacijo omogoča tudi 4. člen Drugega dodatnega protokola k Evropski konvenciji o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah, z dne 8. 11. 2001, vendar zgolj v razmerju do držav, ki niso dale pridržka na ta člen. V praksi države, s katerimi Slovenija nima sklenjene pogodbe na področju sodelovanja v zadevah prekrškov, večinoma na zaprosila za pravno pomoč v zadevah prekrškov ne odgovarjajo ali jim zaradi manjšega pomena dejanja ne ugodijo.

 

 

 

MEDNARODNA PRAVNA POMOČ V CIVILNIH ZADEVAH

 

I.  EU

 

Države članice Evropske unije so sprejele številne pravne akte s področja mednarodne pravne pomoči v civilnih zadevah oziroma pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah, ki so dostopni na spletni strani EUR-LEX. Z vidika mednarodne pravne pomoči v civilnih zadevah so v praksi najpogosteje uporabne naslednje pravne podlage za sodelovanje z državami članicami EU oziroma državami, s katerimi je EU sklenila dvostranske oziroma večstranske pogodbe:

 

Vročanje listin

 

• Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 13. 11. 2007, o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah (vročanje pisanj) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000
(UL L 324, 10. 12. 2007, str. 79–120),

• Sporazum med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Dansko o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah (UL L 300R, 17. 11. 2005, str. 55–60) - uporablja se v razmerju do Danske.

 

 

Pridobivanje dokazov

 

• Uredba Sveta (ES) št. 1206/2001, z dne 28. 5. 2001, o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah (UL L 174, 27. 6. 2001, str. 1–24).

 

 

Priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb

Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba Bruselj I (prenovitev)) (UL L 351, 20. 12. 2012, str. 1-32)

Sporazum med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Dansko o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (OJ L 79, 21.3.2013)

 

• Uredba Sveta (ES) št. 44/2001, z dne 22. 12. 2000, o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba Bruselj I) (UL L 12, 16. 1. 2001, str. 1–23),

• Sporazum med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Dansko o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 149, 12. 6. 2009, str. 80–80) - uporablja se v razmerju do Danske,

• Konvencija o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Nova Luganska konvencija) - uporablja se v razmerju do Švice, Islandije in Norveške,

• Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004, z dne 21. 4. 2004, o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov (UL L 143, 30. 4. 2004, str. 15–39).

 

 

Kolizijska pravila - pravo, ki se uporabi

 

• Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 17. 6. 2008, o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Uredba Rim I) (UL L 177, 4. 7. 2008, str. 6–16),

• Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Uredba Rim II) (UL L 199, 31. 7. 2007, str. 40–49).

 

 

Brezplačna pravna pomoč v čezmejnih sporih

 

• Direktiva sveta 2003/8/ES, z dne 27. 1. 2003, o izboljšanju dostopa do pravnega varstva v čezmejnih sporih z uvedbo minimalnih skupnih pravil v zvezi s pravno pomočjo pri takih sporih (UL L 26, 31. 1. 2003, str. 41–47), ki je bila prenesena v ZBPP,
• Sklep Komisije št. 2005/630/ES, z dne 26. 8. 2005, o uvedbi obrazca za prenos vlog za pravno pomoč na podlagi Direktive Sveta 2003/8/ES (UL L 225, 31. 8. 2005, str. 23–27).

 

Uporabne informacije v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v civilnih zadevah v okviru Evropske unije kot tudi informacije o nacionalni zakonodaji držav članic EU so dostopne na spletni strani Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah (European judicial network in civil and commercial matters - EJN), Evropskega pravosodnega Atlasa in Evropskega portala e-pravosodje.

Pravne podlage in uporabne informacije s področja MPP v civilnih zadevah z Republiko Hrvaško: Spremenjene pravne podlage na področju mednarodne pravne pomoči v civilnih zadevah po vstopu Hrvaške v Evropsko Unijo.

 

 

II. Haaška konferenca za mednarodno zasebno pravo

 

Na področju mednarodnega sodelovanja v civilnih zadevah Slovenijo obvezujejo številne večstranske pogodbe, ki so bile sprejete v okviru Haaške konference za mednarodno zasebno pravo (besedila vseh konvencij, seznam držav podpisnic, obrazložitev in ostali podatki so dostopni tudi preko spletne strani. Z vidika mednarodne pravne pomoči so najpogosteje uporabne naslednje pravne podlage za sodelovanje z državami pogodbenicami posameznih konvencij, sprejetih v okviru Haaške konference:
 
• Konvencija o civilnem postopku, z dne 1. 3. 1954 (Ur. l. FLRJ, Dodatek št. 6/62),

• Konvencija o odpravi potrebe legalizacije tujih javnih listin, z dne 5. 10. 1961 (Ur. l. FLRJ, Dodatek št. 10/62),

• Konvencija o koliziji zakonov glede oblike oporočnih razpolaganj, z dne 5. 10. 1961 (Ur. l. FLRJ, Dodatek št. 10/61),

• Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče, z dne 4. 5. 1971 (Ur. l. SFRJ, Dodatek št. 26/76),

• Konvencija o zakonu, ki se uporablja v primerih odgovornosti proizvajalcev za njihove proizvode, z dne 2. 10. 1973 (Ur. l. SFRJ, št. 8/77),

• Konvencija o olajšanju mednarodnega pristopa k sodiščem, z dne 25. 10. 1980 (Ur. l. SFRJ, Dodatek št. 4/88),

• Konvencija o vročitvi sodnih in zunajsodnih listin v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini, z dne 15. 11. 1965 (Ur. l. RS - MP, št. 19/2000),

• Konvencija o pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini, z dne 18. 3. 1970 (Ur. l. RS - MP, št. 19/2000).

 

 

III. Svet Evrope

 

Določbe o mednarodni pravni pomoči v civilnih zadevah pa vsebuje tudi naslednja konvencija Sveta Evrope, ki obvezuje Slovenijo (besedila, seznami držav podpisnic, izjave in ostali podatki so dostopni preko spletne strani):

 

•  Evropska konvencija o obvestilih o tujem pravu, z dne 7. 6. 1968 (Ur. l. RS - MP, št. 4/98).

 

 

IV. Bilateralni sporazumi

 

Mednarodno pravno pomoč v civilnih zadevah urejajo tudi številni bilateralni sporazumi, katerih besedila lahko najdete na naslednji povezavi.

 

 

V. Notranja zakonodaja

 

Mednarodna pravna pomoč v civilnih zadevah je v notranji zakonodaji urejena v nekaterih zakonih in podzakonskih aktih.

 

Zakoni:

• Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99  in nasl. - ZPP),

• Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (Ur. l. RS, št. 56/99 in 45/08-ZArb - ZMZPP),

• Zakon o overitvi listin v mednarodnem prometu (Ur. l. RS, št. 9/17 - ZOLMP-1),

• Zakon o brezplačni pravni pomoči (Ur. l. RS, št. 96/04-UPB1 in 23/08-NPB2).

 

 

Podzakonski akti:

• Pravilnik o overitvah javnih listin, podpisov, rokopisov  in prepisov oziroma fotokopij v diplomatskih  in konzularnih predstavništvih  Republike Slovenije v tujini (Ur. l. RS, št. 7/02),

• Sodni red (Ur. l. RS, št. 87/16).

 

VI. Uporabne povezave:

http://eur-lex.europa.eu/homepage.html (spletna stran evropske zakojnodaje)

https://e-justice.europa.eu/home.do?action=home&plang=sl (spletna stran E-pravosodja)

https://e-justice.europa.eu/content_european_judicial_atlas_in_civil_matters-321-sl.do?clang=sl (nova spletna stran Evropskega pravosodnega atlasa za civilne zadeve)

http://ec.europa.eu/justice_home/judicialatlascivil/html/index_sl.htm (spletna stran Evropskega pravosodnega Atlasa za civilne in gospodarske zadeve, ki se postopoma ukinja)

https://www.hcch.net/en/home (spletna stran Haaške konference za mednarodno zasebno pravo)