Skoči na vsebino

POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI


IZPOLNJEVANJE POGOJEV ZA PRISTOP K IZPITU

Ali lahko k pravniškemu državnemu izpitu pristopi tudi magister prava, ki je prvo bolonjsko stopnjo končal na kakšni drugi fakulteti?

Pogoji glede strokovne izobrazbe kandidata na pravniškem državnem izpitu, ki morajo biti izpolnjen so predpisani v 6. členu Zakona o pravniškem državnem izpitu, ki določa, da mora imeti kandidat v Republiki Sloveniji pridobljen naslednji strokovni naslov oziroma končati enakovredno izobraževanje v tujini, priznano v skladu z zakonom, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja:
- strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik,
- strokovna naslova diplomirani pravnik (UN) in magister prava,
- strokovni naslov magister prava na podlagi enovitega magistrskega študijskega programa.
Kdor želi opravljati sodniško pripravništvo, ali se izbirno usposabljati ali neposredno pristopiti k pravniškemu državnemu izpitu, mora torej pridobiti strokovni(a) naslov(a), oziroma končati enakovredno izobraževanje v tujini, kot je določeno v prvem odstavku 6. člena ZPDI. Navedenega pogoja strokovne izobrazbe ni mogoče nadomestiti zgolj z opravljanjem manjkajočih izpitov katerekoli stopnje pravnega študija, temveč mora posameznik izkazati, da je pridobil zahtevani strokovni naslov.
V povezavi z zgoraj navedenim dodajamo, da temeljna pravna znanja, določena v drugem odstavku 6. člena ZPDI, pomenijo le okvir za pripravo morebitnih novih pravnih študijev po bolonjskem sistemu, nikakor pa ne predstavljajo nadomestila za strokovne naslove, določene kot pogoj za sodniško pripravništvo po prvem odstavku navedenega člena. Smiselno enako velja za enovit magistrski študijski program iz tretje alinee 3. točke prvega odstavka 6. člena ZPDI, ki je določen v zakonu z namenom, da se opravljanje sodniškega pripravništva omogoči tudi osebam, ki bi zaključile morebitni enovit magistrski študijski program, če bi bil ta v prihodnje uveden.

PRISTOP  NA PODLAGI SODNIŠKEGA PRIPRAVNIŠTVA IN PRIJAVA NA IZPIT

Kje in na kakšen način se lahko odda prijavo na izpit?

Prijava na izpit, ki mora vsebovati izpolnjeno prijavnico z vsemi prilogami (priloge se odda v samo enem izvodu), iz katerih je razvidno, da kandidat izpolnjuje pogoje za pristop k izpitu, se lahko pošlje po pošti na naslov Ministrstvo za pravosodje, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana, oziroma odda osebno v Glavni pisarni Ministrstva za pravosodje, Župančičeva 3, Ljubljana, vhod iz Cankarjeve ulice. Na Centru za izobraževanje v pravosodju prijave ni mogoče oddati.
Kandidati se lahko prijavijo tudi za kasnejše izpitne termine, pri čemer je ustrezni izpitni rok potrebno označiti na prijavnici.
Po pregledu prijave je vsak kandidat po elektronski pošti obveščen, če je njegova vloga popolna in če ni, kaj je potrebno dopolniti v določenem roku.

Ali moram ob prijavi oddati overjeno kopijo diplome?

Ob prijavi je potrebno zgolj sporočiti ustrezne podatke o diplomiranju (naziv univerze in fakultete, št. diplome, datum diplomiranja), oziroma predložiti kopijo diplome, iz katere so razvidni prej navedeni podatki. Center za izobraževanje v pravosodju preverja verodostojnost diplome vsakega kandidata neposredno na fakulteti.

 

Zaposlen sem pri odvetniku in hkrati opravljam 8-mesečno sodniško pripravništvo. Ali se mi teh 8 mescev hkratnega dela pri odvetniku in na sodišču šteje za 16 mesecev?


V prvem odstavku 2. člena Zakona o pravniškem državnem izpitu je določeno, da traja pripravništvo po tem zakonu dve leti, izvaja pa se na sodiščih ali državnih tožilstvih in kot izbirno usposabljanje. V zvezi z obveznim sodniškim pripravništvom 14. člen ZPDI določa, da traja 8 mesecev, glede izbirnega usposabljanja pa je v drugem odstavku 13. člena ZPDI določeno, da se priznava kot pripravništvo za opravljanje pravniškega državnega izpita, če traja najmanj 16 mesecev. Oblike izbirnega usposabljanja so določene v 15. členu ZPDI. Glede na to, da mora celotna doba pripravništva po ZPDI trajati dve leti, obveznega osem mesecev trajajočega sodniškega pripravništva ni mogoče opravljati v času šestnajst mesecev trajajočega izbirnega usposabljanja, temveč je potrebno vsak del pripravništva opraviti posebej. Iz tega sledi, da ni mogoče, da bi se hkratno pripravništvo na sodišču in pri odvetniku v trajanju 8 mesecev štelo za 16 mesecev.

Ali se v izbirno usposabljanje po 15. členu ZPDI priznava delo s krajšim delovnim časom?

ZPDI v 15. členu, ki opredeljuje izbirno usposabljanje, ne določa, da bi bilo treba to usposabljanje opravljati s polnim delovnim časom. Tako se lahko ustrezno usposabljanje magistra prava in univerzitetnega diplomiranega pravnika s krajšim delovnim časom od polnega prizna kot izbirno usposabljanje po 15. členu ZPDI.


Ali  se delo opravljeno v tujini prizna kot izbirno usposabljanje po 15. členu ZPDI?


ZPDI ne določa, da mora biti izbirno usposabljanje opravljeno v Republiki Sloveniji, vendar pa se usposabljanje opravljeno izven Republike Slovenije presoja v vsakem konkretnem primeru posebej na podlagi dokumentacije, ki jo kandidat priloži. Presoja se zlasti, če je usposabljanje primerljivo s tistim, ki se opravlja v Republiki Sloveniji. Za priznavanje izbirnega usposabljanja, opravljenega v tujini je potrebno poslati originalno potrdilo delodajalca, ki se lahko pošlje po opravljenem usposabljanju ali hkrati z vložitvijo zahteve za opravljanje pravniškega državnega izpita. V skladu z 62. členom Zakona o splošnem upravnem postopku se upravni postopek vodi v slovenskem jeziku. V tem jeziku se vlagajo vloge, pišejo odločbe, sklepi, zapisnik, uradni zaznamki in druga pisanja ter se opravljajo vsa dejanja v postopku. Glede na to, da se vloge vlagajo v slovenskem jeziku, je potrebno za priznanje izbirnega usposabljanja, opravljenega v tujini, na ministrstvo posredovati originalno potrdilo delodajalca, ki mora biti uradno prevedeno v slovenski jezik.

Kako izkazati opravljeno izbirno usposabljanje?

Kot dokazilo o izbirnem usposabljanju zadostuje potrdilo delodajalca, oziroma odgovorne osebe, da se je kandidat v določenem obdobju pri njih usposabljal s kratkim opisom delovnih nalog. Potrdilo mora biti opremljeno s podpisom odgovorne osebe in žigom delodajalca. Naziv delovnega mesta ni relevanten za izpolnitev pogojev za pristop k pravniškemu državnemu izpitu. Pogodba o zaposlitvi (v izvirniku ali kopija) ne zadostuje, zato če iz utemeljenih razlogov ni mogoče pridobiti potrdilo delodajalca, je potrebno poleg pogodbe predložiti še izpis dobe zavarovanj iz ZZZS ali ZPIS.
Izbirno usposabljanje tudi ni potrebno opraviti v celoti samo pri enem od naštetih institucij, temveč se lahko usposabljanje opravlja v različnih organih.

Ali mora biti kandidat, ki opravlja izbirno pripravništvo pri odvetniku biti vpisan v imenik odvetniških pripravnikov?

Ni potrebno, da je kandidat, ki opravlja izbirno usposabljanje pri odvetniku, vpisan v imenik odvetniških pripravnikov pri Odvetniški zbornici Sloveniji, oziroma ni predpisan naziv ali delovno mesto, ki bi se ali se ne bi štelo kot izbirno usposabljanje. Edini pogoj je, da kandidatu odvetnik potrdi, da se je pri njem usposabljal za pravniški državni izpit.

Ali lahko izbirno usposabljanje opravljam pri samostojnem podjetniku ali pri izvršitelju?

V 15. členu ZPDI so taksativno naštete institucije, ki se priznavajo kot usposabljanje, ki je eden izmed pogojev za pristop k pravniškemu državnemu izpitu Med njimi ni naštet samostojni podjetnik. Glede na to, da po določbah šestega odstavka 3. člena Zakona o gospodarskih družbah samostojni podjetnik ni pravna temveč fizična oseba, se delo preko s.p. ne more priznati v izbirno usposabljanje po 15. členu ZPDI. Ker izvršitelj ni pravna oseba niti ne spada v katero kategorij, se delo pri izvršitelju  ne more šteti kot opravljeno izbirno usposabljanje.

Če sem zaposlen v bolnišnici, na centru za socialno delo, na raziskovalnem inštitutu, policiji,.. ali se to delo šteje kot izbirno usposabljanje?

Bolnišnice, centri za socialno delo, inštituti so praviloma javni zavodi, ki so po Zakonu o javnih zavodih pravne osebe, zato se delo kandidata, ki dela pretežno na pravnih delih lahko šteje kot usposabljanje za pravniški državni izpit. Policija v širšem smislu sodi v državno upravo, zato tudi delo v policiji šteje za usposabljanje.

Za priznanje izbirnega usposabljanja pri pravni osebi mora kandidat opravljati pravna dela. Kakšna dela vse spadajo pod pravna dela?

Vsaka prijava in dokumentacija kandidata se obravnava individualno. Tako je tudi pri presoji, ali je kandidat v pravni osebi opravljal pravna dela kot to določa ZPDI. Le-to lahko kandidat izkaže z pogodbo o zaposlitvi, opis delovnega mesta ali potrdilom delodajalca, iz katerih mora izhajati, da se je kandidat med izbirnim usposabljanjem opravljal pravna dela ter si tako pridobival potrebne izkušnje za uspešen pristop k izpitu.

Kaj mora vsebovati mnenje mentorja?

Kandidat mora ob prijavi na izpit izkazati, da je uspešno zaključil sodniško pripravništvo. V ta namen mora mentor pripravniku izdati mnenje o njegovem delu, predvsem da je uspešno opravil pripravništvo. Mnenje mora podpisati mentor, opremljen pa mora biti tudi z žigom sodišča. Včasih se mentor v svojem mnenju sklicuje na poročilo pripravnika, vedno pa mora sam v mnenju napisati, kakšna je ocena pripravnikovega dela, oziroma, da je pripravništvo uspešno zaključil.

Ali mentor lahko v svojem mnenju potrdi tudi, da je pripravnik uspešno opravil kolokvij?

V skladu s 3. členom Navodil za sestavo mnenj o delu sodniškega pripravnika in potrdil o obveznih oblikah izobraževanja mora mentor o obvezni udeležbi na kolokviju izdati pripravniku potrdilo, iz katerega mora med drugim izhajati ocena (neuspešno, uspešno ali zelo uspešno). Izjemoma lahko mentor v svoje mnenje vključi tudi potrdilo o udeležbi na kolokviju.

Kako zaprositi za podaljšanje roka za pristop za sodniške pripravnike v delovnem razmerju na sodišču?

Ob prošnji za podaljšanje roka za pristop mora kandidat vložiti prijavo na izpit z vsemi potrebnimi dokumenti (kopija diplome, program obveznega pripravništva, poročila o delu, mnenja mentorjev, potrdila o kolokvijih, potrdilo o izbirnem pripravništvu, potrdila o udeležbi na obveznih seminarjih,…) ter hkrati priložite tudi dokazila, s katerimi upravičujete svojo prošnjo za podaljšanje roka.

PRISTOP NA PODLAGI 19A. ČLENA ZPDI IN PRIJAVA NA IZPIT

Kje in na kakšen način se lahko odda prijavo na izpit?

Prijava na izpit, ki mora vsebovati izpolnjeno prijavnico z vsemi prilogami, iz katerih je razvidno, da kandidat izpolnjuje pogoje za pristop k izpitu, se lahko pošlje po pošti na naslov Ministrstvo za pravosodje, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana, oziroma odda osebno v Glavni pisarni Ministrstva za pravosodje, Župančičeva 3, Ljubljana, vhod iz Cankarjeve ulice. Na Centru za izobraževanje v pravosodju prijave ni mogoče oddati.
Po pregledu prijave je vsak kandidat po elektronski pošti obveščen, če je njegova vloga popolna in če ni, kaj je potrebno dopolniti v določenem roku.
Kandidati se lahko prijavijo tudi za kasnejše izpitne termine, pri čemer je ustrezni izpitni rok potrebno označiti na prijavnici

Ali moram ob prijavi oddati overjeno kopijo diplome?

Ob prijavi je potrebno zgolj sporočiti ustrezne podatke o diplomiranju (naziv univerze in fakultete, št. diplome, datum diplomiranja), oziroma predložiti kopijo diplome, iz katere so razvidni prej navedeni podatki. Center za izobraževanje v pravosodju preverja verodostojnost diplome vsakega kandidata neposredno na fakulteti.

Ali se v delovno dobo, ki je potrebna za pristop k pravniškemu državnemu izpitu na podlagi 19.a člena ZPDI šteje delo preko s.p. ali pri izvršitelju?

V 19.a členu ZPDI so taksativno naštete institucije, ki se priznavajo kot usposabljanje, ki je eden izmed pogojev za pristop k pravniškemu državnemu izpitu Med njimi ni naštet samostojni podjetnik. Glede na to, da po določbah šestega odstavka 3. člena Zakona o gospodarskih družbah samostojni podjetnik ni pravna temveč fizična oseba, se delo preko s.p. ne more priznati v delovno dobo, ki je potrebna za pristop k pravniškemu državnemu izpitu na podlagi 19.a člena ZPDI. Ker izvršitelj ni pravna oseba niti ne spada v katero od drugih kategorij, se delo pri izvršitelju ne more šteti usposabljanje po 19a. členu ZPDI.

Kako je z izpolnjevanjem pogoja delovnega razmerja po 19.a členu ZPDI, če je oseba npr. najprej v rednem delovnem razmerju pri odvetniku v trajanju 12 mesecev nato pa nadaljuje z delom v državni upravi?

ZPDI v 19.a členu določa, da ima pravico do opravljanja izpita tudi oseba, ki ni opravila pripravništva po tem zakonu, če je bila v rednem delovnem razmerju v trajanju najmanj 32 mesecev s polnim delovnim časom pri sodnem svetu, sodišču, državnem tožilstvu, državnem pravobranilstvu, odvetniku, notarju, osebi, ki opravlja dejavnost brezplačne pravne pomoči s soglasjem ministra, pristojnega za pravosodje, ali ministrstvu, pristojnem za pravosodje, na pravnih delih po pridobljenem  strokovnem naslovu univerzitetni diplomirani pravnik oziroma  magister prava, oziroma je bila v rednem delovnem razmerju najmanj 48 mesecev s polnim delovnim časom pri ustavnem sodišču, zakonodajnem organu, v državni upravi in v upravah samoupravnih lokalnih skupnosti, pri pravni fakulteti, visoki pravni šoli ali v pravni osebi na pravnih delih po pridobljenem strokovnem naslovu univerzitetni diplomirani pravnik oziroma magister prava.

V primeru, da je bila oseba nekaj časa v rednem delovnem razmerju pri osebah, pri katerih se izpolni pogoj delovne dobe pri 32 mesecih, preostali čas pa pri osebah, kjer je potrebno izpolniti pogoj delovne dobe 48 mesecev, se delovna doba sešteva. V tem primeru oseba izpolni pogoj praktične usposobljenosti z 48 meseci delovne dobe (npr. zaposlitev 12 mesecev pri odvetniku in 36 mesecev v pravni osebi na pravnih delih).
Pogoj delovne dobe 32 mesecev je možen samo za taksativno navedene organe (sodni svet, sodišče, državno tožilstvo, državno pravobranilstvo, odvetnik, notar, oseba, ki opravlja dejavnost brezplačne pravne pomoči s soglasjem ministra, pristojnega za pravosodje, ali ministrstvu, pristojnem za pravosodje). Pogoj skupne delovne dobe v trajanju 48 mesecev se zaradi zaposlitve pri odvetniku sorazmerno ne zmanjša. Iz tega izhaja, da ni možno sorazmerno vrednotenje delovne dobe, npr. delovna doba pri odvetniku se vrednoti z višjim količnikom kot delovna doba v pravni osebi.

Ali se mi štejejo delovne izkušnje, ki sem jih pridobil v rednem delovnem razmerju na istem delovnem mestu še pred pridobitvijo ustreznega naziva uni. dipl prav., oziroma mag. prava?

Samo delovne izkušnje pridobljene po pridobitvi naziva univerzitetni diplomirani pravnik štejejo kot usposabljanje za pravniški državni izpit  po 19a. členu Zakona o pravniškem državnem izpitu in ne tudi morebitne delovne izkušnje na istem delovnem mestu pred pridobitvijo strokovnega naziva uni. dipl. prav.

Kako je z izpolnjevanjem pogoja delovnega razmerja po 19.a členu ZPDI, če je oseba delala s krajšim delovnim časom?

ZPDI v a. alinei prvega odstavka 19a. člena med pogoji za neposreden pristop k pravniškemu državnemu izpitu jasno določa zaposlitev s polnim delovnim časom, kar pomeni, da zaposlitev s krajšim delovnim časom ne zadošča temu pogoju. Vendar pa je potrebno v primeru, ko posameznik uveljavlja pravico iz 48. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (v nadaljevanju ZSDP), prej omenjena določila 19a. člena ZPDI razlagati v skladu s ZSDP. Slednji omogoča posameznik, da kot starš v določenih primerih dela krajši delovni čas. Država posameznikom v teh primerih zagotavlja pravice iz dela v obsegu, kot da bi delali polni delovni čas, s čimer vsaj deloma odpravlja depriviligiran položaj, v katerem se povprečno znajdejo mladi starši v primerjavi z drugimi družbenimi skupinami. Iz tega razloga je treba šteti, da je pogoj krajšega delovnega časa iz 19a. člena ZPDI izpolnjen tudi v primeru uveljavljanja pravice staršev do krajšega delovnega časa.

 

Kot kandidat, ki želi pristopiti na pravniški državni izpit na podlagi 19.a člena ZPDI, se moram med drugim udeležiti najmanj treh glavnih obravnav v pravdnih zadevah na okrajnem ali okrožnem sodišču.Ali se mi prizna udeležba na obravnavi v gospodarski zadevi ali obravnava na delovnem sodišču?


Pravilnik o programu sodniškega pripravništva in pravniškem državnem izpitu v 13. členu določa, da mora posameznik na civilnopravnem področju prisostvovati pri:
- vsaj treh glavnih obravnavah v pravdnih zadevah na okrajnem ali okrožnem sodišču,
- vsaj enem naroku v nepravdnih zadevah,
- vsaj eni celodnevni seji pritožbenega senata višjega sodišča.

Kje naj se prijavim za udeležbo na zahtevanih obravnavah in kako naj izkažem udeležbo?

Kandidati, ki pristopajo k pravniškemu državnemu izpitu brez opravljenega sodniškega pripravništva, torej na podlagi 19a. člena ZPDI, ne dobijo predhodno izdelanega programa kot sodniški pripravniki, temveč morajo sami poskrbeti za izpolnitev vseh obveznosti. Za pridobitev potrdila o udeležbi je v pomoč obrazec, ki sodnik podpiše ter s tem potrdi udeležbo. Kandidati sami izberejo obravnavo na podlagi razporeda aktualnih obravnav posameznih sodišč, ki so objavljeni na njihovih spletnih straneh.Udeležbo na sejah se izkaže s potrdilom o udeležbi, zapisniki glavnih obravnav pa niso ustrezno dokazilo, zato jih ne štejemo kot izpolnitev predpisane obveznosti.

SEMINARJI

Ali lahko seminarji, katerih sem se udeležil kot sodniški pripravnik, štejejo kot opravljena obveznost tudi, če na izpit pristopim po 19a. členu ZPDI?

Pravilnik o programu sodniškega pripravništva in pravniškem državnem izpitu določa v 4. členu  obvezno udeležbo na seminarjih za sodniške pripravnike ter tudi v 13. členu za osebe, ki bodo k pravniškemu državnemu izpitu pristopile na podlagi 19a. člena ZPDI. Vsebinsko in organizacijsko gre za iste seminarje, zato bo od prijavi na izpit udeležba na seminarjih šteta kot opravljena ne glede na način prijave na seminar ali na izpit.

KOLOKVIJI

Ali lahko kolokvij, ki sem ga opravil na sodišču, šteje tudi kot kolokvij, če bom pristopil na podlagi 19a. člena ZPDI?

Kolokviji, ki se vsak mesec izvajajo na Centru za izobraževanju v pravosodju, so obvezna oblika izobraževanja, ki jo morajo opraviti kandidati, ki na pravniški državni izpit pristopajo na podlagi 19a. člena Zakona o pravniškem državnem izpitu, to je brez opravljenega sodniškega pripravništva. V kolikor kandidat opravi kolokvij na sodišču med opravljanjem sodniškega pripravništva, ki ga kasneje ne dokonča, se mu le-ta prav tako šteje kot izpolnjena obveznost po 19a. členu ZPDI in mu ga ni potrebno opravljati še na Centru za izobraževanje v pravosodju.

Sem sodniški pripravnik pa bi vseeno rad opravljal še kolokvij na Centru za izobraževanje v pravosodju?

Kolokviji, ki se vsak mesec izvajajo na Centru za izobraževanju v pravosodju, so obvezna oblika izobraževanja, ki jo morajo opraviti kandidati, ki na pravniški državni izpit pristopajo na podlagi 19a. člena Zakona o pravniškem državnem izpitu, to je brez opravljenega sodniškega pripravništva. Ti kolokviji torej niso namenjeni kandidatom, ki opravljajo sodniško pripravništvo. Slednji opravijo kolokvija v dogovoru s mentorjema v skladu s program obveznega sodniškega pripravništva na sodišču.

OPROSTITVE DELA PRAVNIŠKEGA DRŽAVNEGA IZPITA

Ali sem na podlagi usposabljanja za imenovanje v naziv oproščen dela ustnega dela pravniškega državnega izpita?

Glede na to, da usposabljanje ni strokovni izpit, ni pravne podlage za priznavanje le-tega kot dela pravniškega državnega izpita.

Kako je s priznanjem drugih strokovnih izpitov?

ZPDI v drugem odstavku 4. člena določa, da se magistru prava in univerzitetnemu diplomiranemu pravniku, ki je opravil strokovni izpit, ki ni pravniški državni izpit, prizna ustrezni del pravniškega državnega izpita, ki je vsebinsko enak opravljenemu izpitu. Priznavanja dela izpita se preverja individualno na podlagi predložene dokumentacije. Kandidati lahko po elektronski pošti (gp.mp(at)gov.si) predhodno zastavijo pisno vprašanje, česa bi bili oproščeni na podlagi določenega strokovnega izpita.

Kje lahko opravim strokovni izpit iz splošnega upravnega postopka in koliko časa velja opravljen izpit?

Strokovni izpit iz upravnega postopka lahko opravite na Ministrstvu za notranje zadeve, Upravna akademija ali pri pooblaščenih izvajalcih strokovnega izpita (več informacij na naslovu http://www.mnz.gov.si/si/javni_sektor_in_lokalna_samouprava/upravna_akademija_usposabljanje_in_strokovni_izpiti/strokovni_izpiti_in_priprave_nanje/#c18819 ). Rok veljavnosti opravljenega izpita po sedaj veljavnih predpisih ni.

PLAČILO STROŠKOV PRAVNIŠKEGA DRŽAVNEGA IZPITA

Ali lahko zaprosim za oprostitev plačila?

Zakon o uravnoteženju javnih financ (v nadaljevanju ZUJF), ki je začel veljati dne 31.5.2012, je prinesel spremembe tudi na področju pravniških državnih izpitov. ZUJF je v 115. členu spremenil 19b. člen Zakona o pravniškem državnem izpitu, ki določa plačljivost izpita. Po novi ureditvi stroške izpita krije kandidat, plačati jih mora najpozneje v osmih dneh po izstavitvi računa, ki se izstavi skupaj z odločbo, s katero se posameznemu kandidatu dovoli pristop k izpitu. Pravne podlage za oprostitev plačila, obročno odplačevanje ali za podaljšanje roka plačila ni. V kolikor je bil kandidat sodniški pripravnik v delovnem razmerju na sodišču in kot tak dolžan k izpitu pristopiti v enem letu pa zaključku pripravništva, je nezmožnost plačila lahko razlog za podaljšanje roka za pristop.

Ali se račun lahko izda na drugo ime, oziroma plačnik računa ni kandidat?

Če kandidat v soglasju s tretjim želi, da se račun izstavi na ime tretjega, mora to označiti na prijavnici, kjer navede plačnikovo ime in priimek ter naslov, oziroma v primeru davčnega zavezanca firmo, naslov in davčno številko.

POTEK PRAVNIŠKEGA DRŽAVNEGA IZPITA

Ali se od izpita lahko odjavim?

Do izdaje odločbe o pristopu na izpit se kandidati lahko od izpita odjavijo zgolj z pisnim obvestilom (lahko tudi po elektronski pošti), ne da bi pri tem navajali razloge za odjavo. Po prejemu odločbe se od izpita ne morejo več odjaviti, lahko pa iz opravičenih razlogov vložijo prošnjo za opravičen odstop na podlagi 30. člena Pravilnika o programu sodniškega pripravništva in pravniškem državnem izpitu z obrazložitvijo svojih razlogov in predložitvijo dokazil, ki bi opravičevala odstop od izpita.

Ali lahko zaprosim, da se mi ocenjevalni listi pošljejo po elektronski pošti?

Vsak kandidat lahko kadarkoli vpogleda v spis, ki ga v zvezi z njegovo prijavo na pravniški državni izpit vodi Ministrstvo za pravosodje. V spisu se seveda nahajajo tudi pisne naloge izpita in se jih je mogoče ogledati v času uradni ur, ki so ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9.00 do 12.00 ter dodatno ob sredah od 14.00 do 16.00 na Centru za izobraževanje v pravosodju, Glinška ulica 12, 1000 Ljubljana. Če je spis kandidata že shranjen v arhivu, je potrebno dvig spisa predhodno naročiti.
Ker se mora evidentirati vsak vpogled v spis, prepisovanje ali kopiranje dokumentov iz spisa, informacijski sistem Ministrstva za pravosodje pa tega ne mogoča kot to določa Uredba o upravnem poslovanju, vam preslikane pisne naloge žal ne moremo posredovati po elektronski pošti.