Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Sporočila za javnost po dopisni seji Vlade RS dne, 18.6.2012

Vlada RS o Predlogu mnenja o Zahtevi Varuha človekovih pravic za oceno ustavnosti 188. in 246. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ s predlogom za začasno zadržanje

 

Vlada RS je sprejela stališče glede Zahteve Varuhinje človekovih pravic za oceno ustavnosti 188. in 246. člena Zakona o uravnoteženju javnih financ s predlogom za začasno zadržanje in ga posreduje Ustavnemu sodišču RS in Državnemu zboru RS. Vlada RS predlaga, da Ustavno sodišče predlog za začasno zadržanje zavrne in ugotovi, da izpodbijane določbe niso v neskladju z ustavo.


Izpodbijani določbi urejata prenehanje pogodbe o zaposlitvi javnemu uslužbencu, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine na podlagi prvega odstavka 36. člena v povezavi s prvim odstavkom 54. člena oziroma četrtim odstavkom 430. člena ali 402. členom ali 404. členom ZPIZ-1. Pri tem je treba posebej opozoriti, da izpodbijani določbi urejata prenehanje pogodbe o zaposlitvi in ne pomenita neposrednega upokojevanja. Javnemu uslužbencu, ki je izpolnil v zakonu določene pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine brez zmanjšanja, je določen nivo socialne varnosti že zagotovljen, in sicer iz naslova obveznega pokojninskega zavarovanja, odločitev o tem, ali bo sklenil novo pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem oziroma ali bo delo nadaljeval v kateri drugi obliki zaposlitve (samozaposlitev), pa je na strani javnega uslužbenca. Možnosti, da si javni uslužbenec, ki bi mu prenehala veljati pogodba o zaposlitvi, z novo zaposlitvijo izboljša ekonomski položaj oziroma ekonomsko varnosti za starost, ZUJF na noben način ne omejuje.

 

ZUJF je bil Državnemu zboru v sprejem predlagan s ciljem zagotavljanja vzdržnih javnih financ, zagotavljanja zakonskega okvira za učinkovito upravljanje z javnimi financami in zagotavljanja makroekonomske stabilnosti ter trajnega in stabilnega  narodnogospodarskega razvoja.

 

Zakon korenito posega v znižanje strukture in tudi obsega javnih izdatkov, vse to pa z namenom, da bi se povečale možnosti za rast, ki je ključni predpogoj za vzpostavitev dolgoročnega razvoja Slovenije. Ukrep prenehanja pogodbe o zaposlitvi ob izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine brez zmanjšanja sledi cilju kadrovskega prestrukturiranja oziroma vzpostavitve ugodne starostne strukture javnih uslužbencev in spodbujanja dostopa do zaposlitve z boljšo medgeneracijsko porazdelitvijo. Izpodbijane določbe, ki se nanašajo na prenehanje pogodbe o zaposlitvi javnih uslužbencev, so bile v zakon vključene s ciljem obvladovanja javnofinančnih izdatkov. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi javnemu uslužbencu, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine brez zmanjšanja, je le eden izmed instrumentov, s katerimi se želi doseči deloma zmanjšanje števila zaposlenih v javnem sektorju, deloma pa spremenjena kadrovska struktura.

 

Na tem mestu vlada ponovno opozarja, da ne gre za ukrep prisilnega upokojevanja, kakor tudi da bi (ob očitno možni uporabi notranjih rezerv in zagotavljanju nemotenega delovnega procesa) predstojnik v tistih primerih, ko pa bi bil moten delovni proces, lahko sklepal dogovore o nadaljevanju delovnega razmerja za zagotavljanje nemotenega delovnega procesa.

 

Glede na vse navedeno vlada predlaga, da Ustavno sodišče predlog za začasno zadržanje zavrne in ugotovi, da izpodbijane določbe niso v neskladju z ustavo.

 

 

Vlada RS o Predlogu mnenja o Zahtevi Sindikata kulturnih in umetniških ustvarjalcev RTV Slovenije za oceno ustavnosti 246. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ s predlogom za začasno zadržanje

 

Vlada RS je sprejela stališče glede Zahteve Sindikata kulturnih in umetniških ustvarjalcev RTV Slovenije in Pobude Zoje Gale, Cesta španskih borcev 25, 1260 Ljubljana - Polje za oceno ustavnosti 246. člena Zakona o uravnoteženju javnih financ s predlogom za začasno zadržanje in ga posreduje Ustavnemu sodišču RS in Državnemu zboru RS.

 

 

Vlada RS predlaga, da Ustavno sodišče predlog za zadržanje izvrševanja zavrne, saj meni, da zakonsko določen pogoj za začasno zadržanje izvršitve navedenih določb ni izpolnjen.


Izvajanje izpodbijanih določb je izjemnega pomena za uravnoteženje javnih financ, ki je bil tudi poglavitni razlog za sprejem ZUJF. Sama uveljavitev zakona, še ne pomeni neposrednega učinka na sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Posledica zakonske določbe bo nastala šele in če se javni uslužbenec, ki izpolnjuje minimalne pogoje iz Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), ne bo sam odločil v roku dveh mesecev po izpolnitvi pogojev oziroma v dveh mesecih po uveljavitvi ZUJF (rok je določen v aneksih h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev), če je pogoje izpolnil že pred uveljavitvijo ZUJF in to na podlagi sklepa predstojnika, zoper katerega bo lahko uveljavljal pravno varstvo v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja oziroma zakonom, ki ureja sistem javnih uslužbencev. Posebej pa vlada ob tem opozarja na siceršnjo naravo ZUJF, ki je v njegovi časovni omejenosti, ukrepi bodo veljali zgolj začasno in že iz same narave začasnosti izhaja, da do nepopravljivih posledic za javne uslužbence ne more priti, med drugim tudi ob upoštevanju dejstva, da v primeru, če dogovora ne bi sklenili, imajo ti javni uslužbenci zagotovljeno socialno varnost, lahko pa bi zadržanje pomenilo  takšen učinek za javne finance države.


Pobudnica zahteve Zoja Gale glede po mnenju vlade ne izkazuje pravnega interesa. Izpodbijana določba ureja prenehanje pogodbe o zaposlitvi javnemu uslužbencu, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine na podlagi členov iz ZPIZ-1. Pri tem izpodbijane določbe urejajo prenehanje pogodbe o zaposlitvi in ne pomenijo neposrednega upokojevanja. Javnemu uslužbencu, ki je izpolnil v zakonu določene pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine brez zmanjšanja je določen nivo socialne varnosti že zagotovljen, in sicer iz naslova obveznega pokojninskega zavarovanja, odločitev o tem, ali bo sklenil novo pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem oziroma ali bo delo nadaljeval v kateri drugi obliki zaposlitve (samozaposlitev), pa je na strani javnega uslužbenca. Možnosti, da si javni uslužbenec, ki bi mu prenehala veljati pogodba o zaposlitvi, z novo zaposlitvijo izboljša ekonomski položaj oziroma ekonomsko varnosti za starost, ZUJF na noben način ne omejuje. Ravno tako ZUJF ne onemogoča, da pobudnica v kakršni koli obliki dela obdrži stik z vsebino dela, ki ga trenutno opravlja.

 

Ukrep prenehanja pogodbe o zaposlitvi ob izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine brez zmanjšanja sledi cilju kadrovskega prestrukturiranja oziroma vzpostavitve ugodne starostne strukture javnih uslužbencev in spodbujanja dostopa do zaposlitve z boljšo medgeneracijsko porazdelitvijo. Izpodbijane določbe, ki se nanašajo na prenehanje pogodbe o zaposlitvi javnih uslužbencev, pa so bile v zakon vključene tudi s ciljem obvladovanja javnofinančnih izdatkov.

 

Glede trditev o množičnem odpuščanju javnih uslužbencev, kar bi lahko vplivalo na izvajanje nalog, pa vlada posebej poudarja, da je določbo 246. člena treba brati celostno, torej ne samo prvi, pač pa tudi tretji odstavek istega člena, v katerem je določeno, da javnemu uslužbencu pogodba o zaposlitvi ne preneha veljati, če se delodajalec in javni uslužbenec za zagotovitev nemotenega delovnega procesa v roku dveh mesecev od uveljavitve tega zakona dogovorita za nadaljevanje delovnega razmerja. V dogovoru o nadaljevanju delovnega razmerja se določi tudi trajanje delovnega razmerja. S tem je zakonodajalec delodajalcu omogočil, da v vsakem posamičnem primeru presodi, do kakšnih posledic za delovni proces bi prišlo zaradi prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Glede na ugotovitve, ali je možno delovni proces preoblikovati oziroma naloge drugače prerazporediti ali pa tega ni mogoče narediti, ima delodajalec možnost, da zaradi zagotavljanje nemotenega delovnega procesa sklene z javnim uslužbencem dogovor o nadaljevanju delovnega razmerja, pri čemer se o trajanju delovnega razmerja dogovori ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera. Upoštevaje navedeno vlada meni, da realizacija 246. člena ZUJF ne bo pomenila množičnega odpuščanja, prav tako pa ne bo posegala v izvajanje nalog.