Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Minister Pličanič na 18. Dnevih javnega prava

V sredo, 20. junija so v Ljubljani potekali že 18. Dnevi javnega prava v organizaciji Pravne fakultete in Inštituta za javno upravo.
Program dogodka je bil razdeljen v tri vsebinske sklope: Reforme javnega sektorja, Birokratizacija postopkov kot ovira pri razvoju gospodarstva in družbe – možnost sprememb in njihove pravne omejitve ter Ustavne spremembe med pravom in politiko.
V okviru prvega vsebinskega sklopa je na temo »Izhodišča za reformo uprave« spregovoril tudi minister za pravosodje in javno upravo dr. Senko Pličanič.
Kot glavni problem, ko gre za javne zadeve na različnih nivojih, je izpostavil vodenje. Dejal je, da vodenje v javnem sektorju zdaj ni ustrezno, kar je po njegovem mnenju tudi eden od glavnih razlogov za obstoječe stanje. »Če želimo učinkovit javni sektor, v korist vseh nas, moramo vodenje zastaviti povsem drugače,« je poudaril Pličanič ter dodal, da je v javnem sektorju izrazito premalo ciljnega vodenja, pri katerem vodja sledi jasnim vsebinskim ciljem, z jasnimi roki za uresničitev le-teh. Ključen element takšnega vodenja pa je po besedah Pličaniča učinkovito orodje nagrajevanja uspešnih (torej tistih, ki so zastavljene cilje dosegli), ter obenem sankcioniranje tistih, ki teh ciljev niso dosegli. Poudaril je, da je sistem ta hip preveč tog.


V nadaljevanju je minister izpostavil dva ključna elementa za ciljno vodenje:
1.) vodenje mora biti učinkovito, odločno, ne pa avtoritarno; to dosežemo s čim večjo vključitvijo čim večjega števila deležnikov (javnost, zaposleni, stroka…), saj edino tako lahko ugotovimo, kje so težave in hkrati dobimo predloge za njihovo reševanje;
2.) če želimo učinkovito vodenje, mora biti glavni poudarek na komunikaciji in pogovorih, pri čemer je pomembna pozitivna naravnanost in odprtost za ideje.
Vse povedano je pomembno za premik v načinu razmišljanja o javnem sektorju, le spremenjen način razmišljanja pa lahko v tem segmentu sproži spremembe, je zaključil Pličanič.


»Ali je potrebna sprememba sistema javnih uslužbencev,« se je v nadaljevanju prvega vsebinskega sklopa spraševala v.d. direktorice Direktorata za javni sektor Mojca Ramšak Pešec. Uvodoma je povedala, da je presoja tega vprašanja dvojna, saj se po eni strani lahko sprašujemo o usklajenosti našega sistema z dobrimi praksami drugih držav (OECD, EU-priporočila glede službenega sistema), po drugi strani pa se o tem lahko sprašujemo ob analizi sistema v praksi (ob tem ugotovljene pomanjkljivosti). Menila je, da v javni upravi ni potrebno spreminjati vsega, ampak je pomembno, da se potrudimo ohraniti tiste stvari, ki so dobre ter ob tem skušamo spreminjati le tiste segmente, ki ne dajejo dobrih rezultatov.

Temeljna načela, ki so se izoblikovala v zvezi z uslužbenskim sistemom na načelni ravni in torej veljajo za večino držav, so: odprtost, preglednost, uspešnost, učinkovitost tega sistema ter utemeljenost na načelih prava. V okviru teh temeljnih načel, so vzpostavljeni posamezni uslužbenski sistemi po državah, ki se med seboj sicer razlikujejo, temelji pa ostajajo enaki, je pojasnila Ramšakova. Dodala je, da se je uslužbenski sistem izoblikoval na treh splošnih temeljih, ki so:
-strokovnost, nepolitičnost;
-približanje javne uprave uporabnikom;
-razvoj strokovnosti javnih uslužbencev (profesionalizacija javne uprave);
-učinkovito upravljanje s človeškimi viri (vodenje);
-ustrezen nadzor nad delovnimi sistemi;
-upravljanje s kadri.


V nadaljevanju je Ramšakova predstavila ključne elemente uslužbenskega sistema za realizacijo načel evropske pravne ureditve javne uprave ter spregovorila tudi o poročilu SIGMA o trajnostnih reformskih procesih uslužbenskega sistema (2009).