Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Državni sekretar Helmut Hartman na okrogli mizi »Deseta obletnica delovanja Mednarodnega kazenskega sodišča: ocena dosedanjega delovanja, vloga Slovenije in prihodnji izzivi«

Državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje in javno upravoHelmut Hartman je danes, 20. junija 2012, sodeloval na okrogli mizi, ki je potekala ob deseti obletnici delovanja Mednarodnega kazenskega sodišča, kjer je tudi nagovoril udeležence.

Okrogla miza je bila posvečena predvsem diskusiji na temo ocene dosedanjega delovanja, vloge Slovenije in prihodnji izzivi na področju mednarodnega kazenskega prava in sodišča.

 

Državni sekretar Hartman, ki je tudi član Komisije Združenih narodov za mednarodno pravo, je v sovjem nagovoru poudaril pomen ustanovitve, kratko zgodovino in način delovanja omenjenega sodišča, ki predstavlja pomemben mejnik v prizadevanjih mednarodne skupnosti, da se kazensko preganja storilce najtežjih hudodelstev, ki so bili storjeni zoper človečnost.

 

Mednarodno kazensko sodišče, ki je dobilo prvi statut junija 2002 in ga je ratificiralo 60 držav, je pristojno za največja kazniva dejanja oz. hudodelstva kot so: genocid, hudodelstva zoper človečnost in vojna hudodelstva, ki so bila storjena po 1. juniju 2002 in so jasno opredeljena v Rimskem statutu in drugih pomembnih dokumentih. Naloga sodišča je dopolnjevanje nacionalnih kazenskopravnih sistemov in ne nadomeščanje le-teh, temveč deluje po temeljnem načelu komplementarnosti (kaznivo dejanje preganja v primeru, če nacionalni pravosodni sistem tega ne zagotavlja, ne želi ali ne more izvajati).

 

Kazensko odgovorni so tako storilci omenjenih kaznivih dejanj, kot tudi njihovi voditelji držav, člani vlade ali parlamenta, izvoljeni predstavniki ali javni uslužbenci, če gre za dejanja, ki jih storijo kot uradne osebe, pri čemer se jim ne prizna sodna imuniteta.

 

Državni sekretar Hartman je poudaril, da ima z vzpostavitvijo tega sodišča prvič v zgodovini mednarodnega kazenskega prava tudi žrtev pravico, da sodeluje v postopku in zahteva povrnitev škode. Ta je lahko ne le priča v postopku, temveč lahko tudi predstavi svoja stališča, pomisleke na vseh stopnjah postopka. V ta namen so države pogodbenice Rimskega statuta ustanovile skrbniški sklad za žrtve kaznivih dejanj, s pomočjo katerega naj bi v določeni meri omogočile povrnitev škode v primerih, ko obsojenec nima zadostnih sredstev za povrnitev le-te.
Sodišče proučuje številne situacije in grozodejstva v preko 17 državah, kjer so bile izvedene obširne preiskave. Prvo obsodbo zaradi kaznivega dejanja hudih vojnih hudodelstev (novačenja in vključevanja otrok vojakov mlajših od 15 let v oborožene spopade) je sodišče izreklo marca letos in sicer zoper nekdanjega vodjo kongovske milice Thomasa Lubango Dyilo.

 

Državni sekretar Hartman je v nagovoru predstavil tudi pomen in vlogo Slovenije pri gradnji sistema mednarodnega kazenskega sodstva ter ocenil dosedanje delovanje v odnosu do sodišča za vzorno.

 

Vlogo Slovenije ocenjuje kot dobro, kot vidnejšo državo, ki je vseskozi podpirala vzpostavitev omenjenega sodišča, pomembno vlogo pa so na Rimski konferenci imeli tudi slovenski predstavniki nevladnih organizacij.

 

Z omenjenim pogledom, stališčem in aktivno vlogo bo Slovenija še nadaljevala, saj si prizadeva krepiti podporo delovanju sodišča, naši predstavniki tako prevzemajo pomembno vlogo na pomembnih področjih kot so: vprašanja univerzalnosti sodišča in dolgov držav članic, vprašanje notranjega nadzornega mehanizma, področje pravne pomoči. Med leti 2008 in 2011 je bila Slovenija tudi članica biroja sodišča in imela svojo poročevalko, bili pa smo tudi med vidnejšimi delegacijami na prvi pregledni konferenci Rimskega statuta junija 2010 v Kampali (Uganda), je poudaril Hartman.

 

Slovenija je v luči sankcioniranja in kaznovanja storilcev najhujših kaznivih dejanj nadgradila tudi z zadnjo novelo Kazenskega zakonika ter dopolnila člene glede univerzalne jurisdikcije, vojnih hudodelstev in agresije in na ta način prevzela v svoj notranji pravni red zadnje stanje mednarodnega kazenskega pravosodja, s čimer daje slovenskim sodiščem ustrezno pravno podlago za pregon storilcev takšnih mednarodnih hudodelstev.

 

Ob koncu je državni sekretar izrazil t.i. zavezo, da si bo Slovenija še naprej prizadevala podpirati delo sodišča in na ta način sledila skupnemu cilju: »odpraviti primere nekaznovanosti najtežjih hudodelstev«.

 

Na konferenci so udeležence uvodoma nagovorili tudi predsednik Ustavnega sodišča prof. dr. Ernest Petrič, Robert Kojc, v.d. generalnega direktorja Direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov v Ministrstvu za zunanje zadeve, posebni nagovor pa je imela tudi nova glavna tožilka sodišča Fatou Bensouda iz Gambije, ki je 15. junija letos nasledila dosedanjega tožilca Luisa Morena Ocampa.

 

Govor državnega sekretarja (pdf).