Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Sporočila za javnost po seji vlade dne, 21.6.2012


Vlada RS določila besedilo stališč Republike Slovenije k priporočilom iz zaključkov Sklepnih ugotovitev Odbora Združenih narodov proti mučenju


Vlada RS je na današnji seji določila besedilo stališč Republike Slovenije k priporočilom iz zaključkov Sklepnih ugotovitev Odbora Združenih narodov proti mučenju z dne 20.6.2011. Stališče Republike Slovenije bo Ministrstvo za zunanje zadeve poslalo Odboru Združenih narodov proti mučenju. Vlada RS je zadolžila Ministrstvo za pravosodje in javno upravo, da v sodelovanju z drugimi ministrstvi ter drugimi državnimi organi najpozneje do dne, 8.5.2015, predloži Vladi RS novo periodično poročilo Republike Slovenije po Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju.

 

Odbor Združenih narodov proti mučenju je dne, 20.6.2011, sprejel Sklepne ugotovitve ob obravnavi Poročila Republike Slovenije glede Tretjega Periodičnega poročila Republike Slovenije po Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju pred Odborom Združenih narodov proti mučenju. Odbor je podal priporočila v zaključkih št. 9., 12., 17. in 21 in zahteval odgovor v roku enega leta od podaje priporočil. Odbor je tudi odločil, da naj Republika Slovenija posreduje naslednje periodično poročilo Odboru do dne 3.6.2015.

 

Pristojna ministrstva so v sodelovanju z Ministrstvom za pravosodje in javno upravo, kot nosilnim ministrstvom glede Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, pripravila kratka stališča oziroma odgovore Republike Slovenije glede navedenih zaključkov, ki so priložena v slovenskem in v angleškem jeziku.

 

Stališča oziroma odgovori navajajo trenutna stanja na področjih kaznovanja mučenja in podobnih protipravnih ravnanj, na področju diskriminacije, na področju mednarodne zaščite (prosilci za azil) ter glede postopka beleženja administrativnega ravnanja policije s pridržanimi osebami (napredek je zlasti na področjih delovanja Policije - nadzor nad pridržanji ter Ministrstva za notranje zadeve - migracije). Odgovor se sedaj posreduje v obravnavo Vladi Republike Slovenije zato, ker je šele sedaj nastopilo določeno obdobje "stabilizacije" kazenske zakonodaje, kar omogoča popolnejše oziroma točnejše poročanje.

 

Ostala priporočila ali opažanja iz sklepnih ugotovitev bodo upoštevana v okviru morebitnih sprememb pravnega reda Republike Slovenije oziroma prakse, zlasti pa pri pripravi naslednjega Poročila Republike Slovenije.


Vlada RS določilo besedilo predloga novele Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja

 

Vlada RS je na današnji seji določila besedilo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD), ki ga bo predložila Državnemu zboru RS v obravnavo po skrajšanem postopku.

 

Predlog novele Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja je bil pripravljen zaradi uskladitve z novelama KZ-1B in ZKP-K, ki sta začeli veljati oziroma se uporabljati dne 15.5.2012. Ob pripravi predloga novele pa se je ugotovilo, da so v veljavnem zakonu še nekatere druge pomanjkljivosti oziroma nedoslednosti, ki se odpravljajo s tem predlogom novele.

 

Predlagane so spremembe glede dveh stranskih kazni.  Ugotovljeno je bilo, da izvršitev dveh stranskih kazni: a) prepoved udeležbe na razpisih na področju javnega naročanja; b) in prepoved trgovanja s finančnimi instrumenti pravne osebe na organiziranem trgu, ki sta bili uvedeni z novelo zakona v letu 2008, sploh ni urejena in da tudi ni urejeno zastaranje izvršitve teh stranskih kazni. Sodišča navedenih stranskih kazni zaradi neurejene izvršitve niso izrekala.

 

Pri stranski kazni prepoved udeležbe na razpisih na področju javnega naročanja je bilo ugotovljeno, da ni skladna z ureditvijo izločitve iz postopka javnega naročanja po Zakonu o javnem naročanju in Zakonu o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev oziroma da ta dodatna ureditev vnaša nejasnosti na tem področju, zato je bila s predlogom te novele Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja ta stranska kazen črtana, vključno z vso pripadajočo ureditvijo.

 

Pri prepovedi trgovanja s finančnimi instrumenti pravne osebe na organiziranem trgu pa je bilo ugotovljeno, da je ta stranska kazen napačno poimenovana, saj bi kot taka, če bi bila urejena njena izvršitev, sankcionirala pravne osebe in fizične osebe, ki so imetniki finančnih instrumentov, torej vrednostnih papirjev, in ne pravnih oseb, ki so storile kaznivo dejanje in bile pravnomočno obsojene. S predlogom novele se tako ta pomanjkljivost odpravlja, tako da se ta stranska kazen preimenuje v »prepoved razpolaganja z vrednostnimi papirji, katerih imetnica je pravna oseba«. Prepoved se bo vpisala v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki ga vodi Centralna Klirinško depotna družba, d.d..

 

S predlogom zakona se določa zastaranje izvršitve stranske kazni prepovedi razpolaganja z vrednostnimi papirji, katerih imetnica je pravna oseba – in sicer 5 let od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila izrečena. Izvršitev te stranske kazni pa bo urejala novela Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij.

 

Predlog novele spreminja tudi 6. člen zakona, ki ga je mogoče razumeti tudi tako, da se lahko odvzem premoženjske koristi in varnostni ukrep odvzema predmetov v primeru spremembe statusa pravne osebe (stečaj, prenehanje pravne osebe) izrečeta alternativno, čeprav se lahko izrečeta kumulativno. V predlogu novele se zato beseda »ali« nadomešča z veznikom »in«. V spremembah 6. člena se ureja tudi možnost izreka kazni in drugih sankcij subjektom, ki so pravni nasledniki obsojene pravne osebe, ki niso pravne osebe, temveč samostojni podjetniki posamezniki ali posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost.

 

Zaradi vsebinskih posegov v poglavje o kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost v Kazenskem zakoniku, zaradi prestavitve kaznivega dejanja »Mučenje« v drugo poglavje in zaradi novega kaznivega dejanja »Kršitev omejevalnih ukrepov« je treba spremeniti tudi 25. člen ZOPOKD, ta člen pa določa, za katera kazniva dejanja kazensko odgovarja pravna oseba.

 

Z novelo ZKP-K se usklajuje določba prvega odstavka 41. člena ZOPOKD glede začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi in odvzem predmetov.

 

S spremembo tretjega odstavka 41. člena ZOPOKD se kot ukrep zavarovanja izterjave kazni odvzema premoženja ali odvzema premoženjske koristi ureja prepoved vseh pravnih dejanj, ki bi imela za posledico izbris obdolžene pravne osebe iz sodnega registra, npr. tudi likvidacije.

 

Dosedanja ureditev je določala le prepoved statusnih sprememb, ki bi povzročile prenehanje pravne osebe, te pa so zgolj delitev, združitev, prenos premoženja in sprememba pravnoorganizacijske oblike, izpuščena pa je bila npr. likvidacija, ki je zelo pogost način prenehanja pravne osebe.

 

Vlada RS o Predlogu odgovora na pisni predlog Sindikata policistov Slovenije za pogajanja zaradi kršitve kolektivne pogodbe

 

Vlada RS je sprejela besedilo odgovora na pisni predlog Sindikata policistov Slovenije za pogajanja zaradi kršitve kolektivne pogodbe in ga posreduje Sindikatu policistov Slovenije.

 

Sindikat policistov Slovenije je na Vlado RS naslovil pisni predlog za pogajanja zaradi kršitve kolektivne pogodbe, ki se nanaša na neizplačilo regresa za leto 2012. Pisni predlog v skladu z določbo drugega odstavka 20. člena Zakona o kolektivnih pogodbah predstavlja začetek postopka za mirno reševanje kolektivnega delovnega spora o pravicah.

 

Po mnenju Sindikata policistov Slovenije je Dogovor o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012, ki določa izplačilo regresa za letni dopust pri plači za mesec april 2012, moč razumeti kot kolektivno pogodbo. Do kršitve kolektivne pogodbe naj bi s strani Vlade RS prišlo s sprejemom sklepa, s katerim je vlada določila, da se regres za letni dopust javnim uslužbencem in funkcionarjem pri plači za mesec april 2012 ne izplača.

 

Po mnenju Vlade RS omenjenega dogovora ni mogoče šteti za kolektivno pogodbo. Pravne narave kolektivne pogodbe pogodbeni stranki dogovoru nikoli do sedaj nesporno in dokazljivo nista dali oziroma mu je nista priznavali, oziroma ga nikoli nista šteli kot neposredno in izvršljivo pravno podlago za realizacijo dogovorjenih ukrepov. Tudi postopek sklenitve dogovora (to je podpis s strani ustreznih reprezentativnih sindikatov in objava v Uradnem listu RS ne vpliva na samo pravno naravo dogovora. Tako glede roka za izplačilo regresa za letni dopust za leto 2012, kot tudi glede višine izplačila regresa v tem trenutku obstajata veljavni pravni podlagi. Veljavno pravno podlago glede roka za izplačilo regresa za letni dopust za leto 2012 predstavlja Zakon o spremembi Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012, višina regresa za letni dopust pa je določena v ZUJF, ki je veljavna pravna podlaga za določitev višine regresa postal z 31.5.2012. Vlada RS meni, da s Sindikatom policistov Slovenije ne more skleniti sporazuma oziroma se ne more pogajati za izplačilo regresa za letni dopust v drugačnem roku oziroma v drugačni višini, kot to določata zgoraj navedena predpisa.

 

Zamik izplačila regresa je sicer določil že Zakon o dopolnitvah Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012, ki ga je Državni zbor RS sprejel dne 17.4.2012. Ker pa je bila vložena pobuda za zbiranje podpisov za začetek naknadnega zakonodajnega referenduma in se je navedeni zakon uveljavil z večjim časovnim zamikom (dne 9.6.2012), je bilo treba sprejeti sklep, s katerim je vlada določila, da se regres za letni dopust javnim uslužbencem in funkcionarjem pri plači za mesec april 2012 ne izplača.

 

Sindikat policistov Slovenije zatrjuje tudi podredno kršitev 13. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti s tem, da si Vlada RS ni pridobila mnenja sindikatov, ko je posegla v prejemke delavcev. Pri tem Vlada RS ponovno poudarja, da Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012 ni moč šteti za kolektivno pogodbo. Pogodbe civilnega prava ZDR ne določa kot možno pravno podlago za določanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja.