Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Ministrstvo in URSIKS za učinkovitejše reševanje prenapolnjenosti zaporov

Državni sekretar Helmut Hartman in generalni direktor URSIKS Dušan Valentinčič sta se na današnji novinarski konferenci odzvala na revizijsko poročilo Računskega sodišča RS glede učinkovitosti reševanja prostorske problematike slovenskih zaporov. Zagotovila sta, da bosta ministrstvo  in uprava proučila revizijsko poročilo ter se nanj odzvala v zakonsko določenem roku.

 

Tako Ministrstvo za pravosodje in javno upravo kot Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij se zavedata problema prenapolnjenosti zaporov, do katerega je prišlo zaradi hitrega naraščanja števila zaprtih oseb, ki se je v zadnjih 15-ih letih podvojilo. Gre za sistemsko vprašanje, katerega reševanje presega pristojnosti URSIKS in se ga lahko uspešno in v skladu z mednarodnimi priporočili rešuje le ob sodelovanju različnih organov  in ob jasni vladni strategiji. To nesporno izhaja tudi iz Priporočila št. R (99)22, ki ga sprejel Odbor ministrov Sveta Evrope dne 30. septembra 1999. Vlada Republike Slovenije je v odgovoru na poročilo Odbora za preprečevanje mučenja, nečloveškega ali ponižujočega postopanja ali kaznovanja že pred leti odgovorila, da bodo naša prizadevanja usmerjena predvsem v:

 

• iskanje novih alternativ odvzemu svobode in večjo uporabo že uzakonjenih možnosti,
• izboljšanje in povečanje prostorskih zmogljivosti v okviru obstoječih zaporov.

 

Upoštevajoč priporočila Sveta Evrope je Vlada na prvo mesto dala alternativne oblike, ki so tudi cenejše od gradnje novih zaporov. Vlada je v naslednjih letih s spremembo predpisov uvedla nove in pomembno razširila že uzakonjene, priporu in zaporu, alternativne oblike, temu pa ni sledila tudi povečana uporaba v praksi.
 
Ugotovitvi Računskega sodišča, da so zapori še vedno prenapolnjeni in da niso izpolnjeni cilji postavljeni v Planu prostorskega razvoja URSIKS oz. v Beli knjigi o reševanju prostorske problematike URSIKS, ki jo je pripravilo Ministrstvo za pravosodje, vsekakor držita, vendar predvsem iz razlogov, na katere URSIKS ni mogla vplivati.  URSIKS in kasneje MP sta pred leti postavila zelo ambiciozen terminski plan reševanja prostorske problematike slovenskih zaporov, ki pa ga v navedenem obdobju ni bilo mogoče realizirati, saj ni bilo zagotovljenih zadostnih proračunskih sredstev.

 

Glede na negotovost proračunskega financiranja tovrstnih investicij v zapore, ko se sredstva zagotavljajo samo za eno ali dve leti, potem pa se z vsako spremembo proračuna oz. rebalansom praviloma zmanjšajo, kot je bila praksa zadnjih let, je zelo težko načrtovati investicije. S tovrstnimi težavami se je URSIKS srečevala tudi pri izgradnji dveh novih objektov na Dobu, ko so bila v proračunu že odobrena sredstva večkrat zmanjšana. Zaradi navedenega je bilo potrebno spremeniti tudi projektno dokumentacijo in gradbeno dovoljenje. Poleg tega so bile potrebne še druge spremembe projekta (odločitev o povečanju kapacitete obnovljenega zavoda zaradi hitrega naraščanja števila obsojencev in odločitev za celovito prenovo leta 2008).

 

Dejstvo je, da so se v zadnjih 10-ih letih prostorske razmere v zaporih kljub prenapolnjenosti pomembno izboljšale. Zgrajen je bil nov zavod v Kopru, odprt je bil nov Odprti oddelek Puščava v okviru zavoda Dob, zgrajeni sta bili tudi dve novi zgradbi v zaprtem delu zavoda Dob,  prenovljene so bile zgradbe Polodprtega oddelka Slovenska vas, obnovljen oddelek pripora v zavodu Maribor in številne druge manjše prostorske izboljšave na drugih lokacijah.

 

URSIKS je že večkrat poudarila, da bi se prenapolnjenost zaporov, lahko reševala z večjo uporabo priporu in zaporu alternativnih oblik, katerih izrekanje je v pristojnosti sodišč. Stališče MPJU in URSIKS je, da je na tem področju še veliko priložnosti za izboljšanje. Vsako leto nastopi kazen približno 80% oseb, ki so obsojene na zaporno kazen nižjo od dveh let. Približno tretjina teh obsojencev (cca 300) kazen nastopi s prostosti sama, kar pomeni, da ni varnostnih zadržkov za alternativno prestajanje kazni.

 

Zadovoljni smo, da je Računsko sodišče v poročilu ugotovilo, da URSIKS ustrezno in v zadostni meri uporabljala ukrepe za zmanjšanje prenapolnjenosti zaporov in je zavzelo mnenje, da je bila URSIKS uspešna pri reševanju posledic prenapolnjenosti zaporov. URSIKS vseskozi sproti spremlja gibanje števila zaprtih oseb in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe za preprečevanje negativnih posledic prenapolnjenosti. Zaprte osebe se redno premešča tako znotraj zavodov kot med zavodi, ob tem pa se izvajajo še številni drugi ukrepi kot so skrb za večjo higieno, preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni, preprečevanje konfliktov itn. Ministrstvo za pravosodje pa je bilo v obdobju, na katero se nanaša revizija, uspešno pri zagotavljanju pravnih podlag, ki so širile nabor ukrepov za zmanjšanje prenapolnjenosti in  tako vplivale na zmanjšanje posledic prenapolnjenosti zaporov.

 

Ministrstvo za pravosodje in javno upravo in URSIKS bosta upoštevali priporočila Računskega sodišča in v okviru svojih pristojnosti tudi v bodoče učinkovito reševali problematiko prenapolnjenosti.