Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Uvodni nagovor ministra za pravosodje in javno upravo ob Svetovnem dnevu pravice vedeti

V današnjem času dostop do znanja in informacij predstavlja temelj družbenega razvoja in razvoja posameznikov. Najredkejša dobrina postaja človeška ustvarjalnost iz katere na temelju znanja kasneje lahko vzklije novo znanje, ki je podlaga novemu napredku. Pregovor pravi, da »Več glav več ve«; za družbo znanja pa velja, da se znanje in informacije ne le seštevajo, temveč množijo. Dodana vrednost celote medsebojno povezanih informacij in znanja, ki je dostopna kar najširši množici posameznikov, je precej višja od vsote posameznega dela.

 

Pomembno vlogo pri razvoju t.i. družbe znanja ima razvoj moderne komunikacijske in informacijske tehnologije. V zadnjih letih se je količina podatkov na svetu, vključno z javnimi podatki, znatno povečala, hkrati se nenehno razvijajo tehnologije za analiziranje in obdelavo podatkov, kar omogoča oblikovanje novih proizvodov in storitev, ki temeljijo na združevanju in kombiniranju podatkov. Digitalizacija informacij in možnost njihovega nezahtevnega distribuiranja in objave na svetovnem spletu prinaša mnoge prednosti, tako za ponudnike kot za uporabnike teh informacij. Počasi se teh dejstev začenjajo zavedati vsi, tako posamezniki kot institucije in še posebej države.

 

Pomembnosti teh sprememb in predvsem pomembnosti informacij se mora zavedati tudi javni sektor, saj ta pri svojem delu ustvarja in upravlja z veliko količino informacij. Javne ustanove zbirajo najrazličnejše podatke, od prostorskih in okoljskih, do statističnih in finančnih. V dobi novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij je omogočeno vladam, da v družbi, ki je osnovana na znanju, delujejo kot glavni akterji tako, da odprejo ogromno količino informacij s katerimi razpolagajo. Gre za to, da organi podatke, ki jih zbirajo, dajo na voljo za ponovno uporabo zasebnemu sektorju: gospodarskim subjektom, novinarjem, nevladnim organizacijam, raziskovalcem itd. Odprtje informacij, ki so bile poprej »zaklenjene« v omare javnih organov, odpira neštete možnosti in priložnosti. Javni sektor jih ustvari enkrat, zasebni sektor jih lahko uporabi neštetokrat, kot osnovo za nove informacije, informacije z dodano vrednostjo ali v okviru najraznovrstnejših izdelkov in storitev zasebnega sektorja. V zadnjem času se poudarja predvsem tudi pomen javnih informacij za razmah digitalnega gospodarstva.

 

Če so na eni strani informacije pomembno tržno blago, so po drugi strani tudi nepogrešljive pri zagotavljanju svobodne in demokratične družbe. Demokracija namreč temelji na svobodni izmenjavi informacij in na odločanju ljudi na podlagi teh informacij. Možnost sprejemanja političnih odločitev se z odprtostjo in dostopnostjo do informacij povečuje. Nenazadnje, možnost dostopa do podatkov in omogočanje analize teh podatkov prispeva k preglednosti, odgovornosti in večji učinkovitosti vlad. Poleg tega omogoča tudi večji politični nadzor javnosti nad delovanjem organov javnega sektorja in nad njihovim spoštovanjem pravnega reda. Posledica takšnega nadzora je zagotovo zmanjševanje zlorab in nepravilnosti ter racionalnejša poraba javnega denarja.

 

Če se je še deset let nazaj smatralo, da imajo organi javnega sektorja nad javnimi informacijami, katere ustvarijo, nekakšen monopol, so stvari danes drugačne. Za razvoj družbe znanja je poglavitnega pomena, da so javne informacije vsem dostopne pod enakimi pogoji. Podlago za enakopravno in vsem zainteresiranim subjektom omogočeno ponovno uporabo informacij javnega značaja, je vzpostavila Direktiva EU o ponovni uporabi podatkov javnega sektorja. Nanaša se na vse informacije, s katerimi javni sektor razpolaga, tako na nacionalni kot na lokalni in regionalni ravni. Pomembno je, da direktiva prepoveduje ekskluzivno podeljevanje pravic in druge dejavnosti, ki lahko preprečujejo konkurenčnost na ravni EU.

 

Namen direktive pa ni le postavljanje minimalnih skupnih pravil na tem področju, temveč zagotovitev celostne kulturne spremembe javnega sektorja. Slednji mora namreč namesto oblastne vloge prevzeti servisno vlogo in si čimbolj prizadevati za odprtost in preglednost svojega delovanja. V tem smislu si morajo organi prizadevati, da bi bilo čim več podatkov ne le dostopnih v smislu možnosti seznanitve, temveč na voljo tudi za ponovno uporabo, torej nadaljnjo obdelavo zasebnemu sektorju. Nenazadnje je poleg odprtosti najpomembnejši izziv za javni sektor tudi prijaznost in učinkovitost, ki se kaže v usmerjenosti k svojim uporabnikom, brez katerih konec koncev javnega sektorja sploh ne bi bilo.

 

Evropska komisija ugotavlja, da pravila Evropske unije o ponovni uporabi podatkov javnega sektorja iz leta 2003 ne ustrezajo več hitrim spremembam in potrebam digitalnega gospodarstva. Zato obstaja tveganje, da gospodarske in socialne priložnosti, ki jih omogoča uporaba javnih podatkov, ne bodo izkoriščene. Pri tem se Komisija sklicuje na študijo, ki za leto 2008 ocenjuje skupno vrednost trga informacij javnega sektorja v EU na 28 milijard EUR. Poleg velikih gospodarskih potencialov, Komisija navaja, da lahko pametna obdelava podatkov bistveno pripomore k reševanju družbenih in tudi okoljskih izzivov. Napredek v farmacevtskih in mnogih medicinskih raziskavah je odvisen od naprednih tehnik zbiranja in analize podatkov. Obdelava podatkov o vzorcih porabe energije lahko pripomore k izboljšanju energetske učinkovitosti, podatki o onesnaženosti pa k izboljšanju upravljanja prometa. Odločitve o ukrepih na podlagi informacij v prometu, rabi zemljišč in podnebnih spremembah vse bolj temeljijo na analizi razpoložljivih podatkov. V zadnjem času se poudarja pomen tudi za podatkovno novinarstvo.

 

Z namenom pospešiti ponovno uporabo podatkov javnega sektorja je zato Komisija decembra lani pripravila predlog sprememb Direktive o ponovni uporabi podatkov javnega sektorja. Predlog in spremljajoči ukrepi Komisije stremijo k vzpostavitvi enotnega digitalnega trga EU, kar vključuje vidik enotnih standardov za ponovno uporabo informacij javnega sektorja. Slovenija v splošnem podpira cilje predloga sprememb Direktive o ponovni uporabi informacij javnega sektorja, predvsem prizadevanja za omogočanje večjega obsega ponujenih podatkov za ponovno uporabo in čim bolj učinkovitega postopka za pridobitev podatkov s strani zainteresiranih ponovnih uporabnikov.

 

Na nacionalni ravni določbe direktive konkretizira Zakon o dostopu do informacij javnega značaja. Ponovna uporaba informacij javnega značaja je sicer predpisana z zakonom, vendar pa zgolj izvajanje zakonskih določb kot reakcija na zahteve posameznih prosilcev ni dovolj. V skladu z načelom odprtosti, morajo organi javnega sektorja delovati proaktivno, torej aktivno spodbujati ponovno uporabo svojih informacij javnega značaja. Predvsem si morajo zavezani organi prizadevati, da so vse informacije javnega značaja s katerimi razpolagajo, razen zakonskih izjem), dostopne za vsako zakonito ponovno uporabo vsakemu morebitnemu prosilcu. Vsakršne druge pravne omejitve ali tehnične ovire si mora organ prizadevati odpraviti oziroma ustrezno omejiti ter tako omogočiti široko in učinkovito ponovno uporabo informacij javnega značaja. Poleg tega prava odprtost organa za ponovno uporabo informacij javnega značaja zahteva strateško odločanje, ki je naklonjeno takšnemu ravnanju. Zato bi morali predstojniki organov redno spremljati število in vsebino zahtev za ponovno uporabo informacij javnega značaja ter cilje v zvezi z zagotavljanjem ponovne uporabe informacij javnega značaja vključiti tudi v dolgoročne strateške načrte in vsakoletne programe dela organa.

 

V prihodnje, bi moral biti poudarek delovanja Slovenije, na tem področju, na večjem odpiranju podatkov javnega sektorja za ponovno uporabo, ter omogočanju enostavnega in učinkovitega posredovanja podatkov za ponovno uporabo, kot na primer prenos podatkov preko spleta v strojno-berljivi obliki in tako naprej. Poleg tega, bi bilo treba, z namenom zagotavljanja večje pravne in tehnične interoperabilnosti podatkov sprejeti skupne standarde za spletno objavo in prenos podatkov, da bi se zagotovila učinkovita in dolgotrajna uporaba teh podatkov ter s tem upravičevala poraba javnega denarja za zbiranje, pripravo in objavo podatkov. Nenazadnje pa bi bilo potrebno za dosego skupnega EU digitalnega tega podatkov, sprejeti določena priporočila v zvezi z zagotovitvijo interoperabilnosti podatkov tudi na ravni EU. In za ta koristni napredek si bom, kot avtor Zakona o dostopu do informacij javnega značaja iz leta 2003, prizadeval tako v okviru državne uprave in širše v Sloveniji kot tudi na ravni EU, saj vem, kakšni pomembni vrednoti za celotno družbo sta transparentnost in svoboda informacij. Vabim vas tudi, da si k temu vsi skupaj prizadevamo, saj gre za skupni projekt, kjer je za dosego skupnih ciljev potrebno tesno medsebojno sodelovanje tako državne uprave, kot zakonodajalca, kot nevladnih organizacij, splošne javnosti in gospodarstva.

 

Želim vam uspešen posvet!

VELJA GOVORJENA BESEDA!

 

Javni posvet Ministrstva za pravosodje in javno upravo:
Ponovna uporaba podatkov javnega sektorja odpira priložnosti za gospodarski in širši zasebni sektor
(Ljubljana, 28. september 2012)