Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Sporočila za javnost Ministrstva za pravosodje po 16. redni seji vlade

 

• Vlada RS sprejela predlog stališča RS k Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju prostega gibanja državljanov in podjetij s poenostavitvijo sprejemanja nekaterih javnih listin v Evropski uniji o spremembi Uredbe

 

 

Vlada RS je na današnji redni seji sprejela predlog stališča RS k Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju prostega gibanja državljanov in podjetij s poenostavitvijo sprejemanja nekaterih javnih listin v Evropski uniji o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 št. 9037/13.

 

Republika Slovenija podpira prizadevanja za odpravo nesorazmernih mehanizmov in upravnih formalnosti ter odpravo nepotrebnih stroškov, ki jih imajo državljani pri uveljavljanju svojih pravic, zlasti v primeru ko le-ti vsebujejo čezmejne elemente, zahteve postopka in stroški pa so višji predvsem zaradi nepoznavanja pravnega sistema druge države oziroma nižje stopnje zaupanja v tuj pravni sistem. Glede na to, da so evropski pravni akti s področja pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah že odpravili potrebo po legalizaciji sodnih odločb, ki so prav tako javne listine, je bil logičen korak, da se skuša zagotoviti poenostavljeno uporabo tudi drugih javnih listin. Republika Slovenija ima z več državami članicami Evropske unije sklenjene bilateralne sporazume s katerimi je bila legalizacija javnih listin odpravljena oziroma zelo poenostavljena. Zato bo pozornost posvetila tudi temu, da se s sprejemom uredbe ne bi znižali obstoječi standardi, predvsem glede časovnega vidika ter da se bodo upoštevale dobre prakse, predvsem z uvedbo sistema e-Apostille. Predlog bi se moral nanašati le na upravno sodelovanje, saj bi ob morebitni širitvi na sodne postopke odprl številna vprašanja in posegel v dobro delujoč sistem.

 

Poglavitne rešitve in cilji predloga zadeve EU:

 

Predlog Evropske Komisije je usmerjen k odpravi administrativnih ovir za državljane Evropske unije, ki jih pri uresničevanju njihove pravice do prostega gibanja ali svobodnega ustanavljanja podjetij, povzročajo potreba po legalizaciji javnih listin ter zahteva po predložitvi izvirnikov javnih listin in overjenih prevodov javnih listin. Predlog v ta namen predlaga naslednje rešitve:

  • vzpostavlja pravila o tem, da za javne listine, ki spadajo na njegovo področje uporabe, ni potrebna legalizacija ali podoben postopek (potrditev z žigom Apostille);
  • predvideva poenostavitev glede sprejemanja overjenih kopij in overjenih prevodov javnih listin;
  • kot varnostni mehanizem zagotavljanja verodostojnosti javnih listin, ki prehajajo iz ene države članice v drugo, uvaja  sistem upravnega sodelovanja, ki temelji na informacijskem sistemu za notranji trg (IMI), ki je bil uradno vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012;
  • uvaja večjezične standardne obrazce Unije o rojstvu, smrti, sklenitvi zakonske zveze, registraciji partnerske skupnosti in pravnem statusu ter zastopanju gospodarskih družb oziroma drugih oblik podjetij (obrazci niso obvezni, vendar imajo, če se uporabijo, enako uradno dokazno vrednostjo kot podobne javne listine, ki jih pripravijo organi države članice izdajateljice).

Splošno stališče Republike Slovenije je naslednje. Republika Slovenija podpira prizadevanja za odpravo nesorazmernih mehanizmov in upravnih formalnosti ter odpravo nepotrebnih stroškov, ki jih imajo državljani pri uveljavljanju svojih pravic, zlasti v primeru ko le-ti vsebujejo čezmejne elemente, zahteve postopka in stroški pa so višji predvsem zaradi nepoznavanja pravnega sistema druge države oziroma nižje stopnje zaupanja v tuj pravni sistem.

Glede na to, da so evropski pravni akti s področja pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah že odpravili potrebo po legalizaciji sodnih odločb, ki so prav tako javne listine, je bil logičen korak, da se skuša zagotoviti poenostavljeno uporabo tudi drugih javnih listin. Republika Slovenija ima z več državami članicami EU sklenjene bilateralne sporazume s katerimi je bila legalizacija javnih listin odpravljena oziroma zelo poenostavljena. Zato bo pozornost posvetila tudi temu, da se s sprejemom uredbe ne bi znižali obstoječi standardi, predvsem glede časovnega vidika ter da se bodo upoštevale dobre prakse, predvsem z uvedbo sistema e-Apostille. Predlog bi se moral nanašati le na upravno sodelovanje, saj bi ob morebitni širitvi na sodne postopke odprl številna vprašanja in posegel v dobro delujoč sistem.

 

 

 

• Vlada RS za nacionalno predstavnico v Uradu za evropsko pravosodno sodelovanje - Eurojust imenovala Malči Gabrijelčič

 

Vlada RS je za nacionalno predstavnico v Uradu za evropsko pravosodno sodelovanje - Eurojust imenovala Malči Gabrijelčič z dnem 10. 7. 2013 za dobo štirih let.

Na objavljeni javni poziv državnim tožilcem k vložitvi prijav za imenovanje za nacionalnega predstavnika v Uradu za evropsko pravosodno sodelovanje se je prijavila ena kandidatka, višja državna tožilka na Vrhovnem državnem tožilstvu RS Malči Gabrijelčič.

 

Kandidatka Malči Gabrijelčič je diplomirala na Pravni fakulteti v Ljubljani leta 1981. Po opravljenem pravosodnem izpitu se je zaposlila kot strokovna sodelavka na Temeljnem javnem tožilstvu v Novi Gorici. V letu 1984 je postala namestnica javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Novi Gorici in kasneje, ob spremembi zakona, okrožna državna tožilka na Okrožnem državnem tožilstvu v Novi Gorici. Leta 1997 je bila prvič imenovana na mesto vodje Okrožnega državnega tožilstva v Novi Gorici za dobo šestih let, leta 2003 pa je bila ponovno imenovana za vodjo istega državnega tožilstva. Leta 2004 je z odločbo Vlade RS napredovala na mesto višje državne tožilke na Vrhovnem državnem tožilstvu RS. Od začetka leta 2004 je vodila Okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici do julija 2004, ko je bila izvoljena za nacionalno predstavnico Republike Slovenije v Eurojustu. Po izteku štiriletnega mandata je bila za nacionalno predstavnico Republike Slovenije v Eurojustu ponovno izvoljena leta 2009.

 

Malči Gabrijelčič kot nacionalna predstavnica Republike Slovenije v Eurojustu nudi podporo pristojnim organom Republike Slovenije pri odkrivanju in pregonu čezmejnega organiziranega kriminala, koordinira sodelovanje med pristojnimi organi držav članic v preiskavah in v kazenskih pregonih ter spodbuja in omogoča pravosodno sodelovanje pri izvrševanju medsebojne pravne pomoči. Kot članica kolegija Eurojusta aktivno sodeluje pri sprejemanju odločitev kolegija, opravlja naloge kontaktne osebe za področje varstva osebnih podatkov med kolegijem in Oficirko za varstvo osebnih podatkov pri Eurojustu, vodi delovne skupine za odnose Eurojusta s tretjimi državami in z mednarodnimi institucijami, pripravlja predloge in poročila za odločitve kolegija na tem področju, občasno predava na nacionalnih in mednarodnih srečanjih, zastopa Eurojust na mednarodnih srečanjih s področja pravosodja in notranjih zadev ter vodi organizacijo in pripravlja vsebino mednarodnih seminarjev.