Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Sporočila za javnost Ministrstva za pravosodje po 16. redni seji Vlade RS

Vlada RS sprejela mnenje o zahtevi Državnega sveta RS za ponovno odločanje o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah

 

Vlada RS je na današnji seji sprejela mnenje o zahtevi Državnega sveta RS za ponovno odločanje o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah, ki ga bo posredovala Državnemu zboru RS. Vlada RS meni, da razlogi v obrazložitvi zahteve Državnega sveta RS za ponovno odločanje o zakonu niso utemeljeni.


Stališče Vlade RS je, da sprejeti zakon ohranja sistem oprostitve sodne takse za najranljivejše skupine. Iz pravice do sodnega varstva izhaja zahteva, da mora država omogočiti dejansko in učinkovito izvrševanje te pravice. Osebam slabega premoženjskega stanja višina sodnih stroškov ne sme predstavljati nepremostljive ovire za dostop do sodišča - to izhaja tudi iz pravice do enakosti pred zakonom in prepovedi diskriminacije. Sprejeti zakon sistem oprostitve sodne takse za najranljivejše skupine še nadgradi, saj se s podaljšanjem roka za vložitev predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks premoženjsko šibkejšim strankam olajšuje uveljavljanje te pravice. Predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks bo mogoče vložiti do izteka roka za plačilo sodne takse iz plačilnega naloga. Pred tem je bilo treba predlog vložiti do nastanka taksne obveznosti, kar v večini primerov pomeni že ob vložitvi tožbe ali pravnega sredstva.


S sprejetim zakonom se zvišujejo samo nekatere sodne takse pri katerih je predlagatelj ocenil, da je njihova višina glede na stroške in opravila sodišča prenizka oziroma sploh ni bila določena, večina povišanj pa se giblje okoli 10 odstotkov. Večina predlaganih sprememb višin sodnih taks je pripravljenih na podlagi predlogov sodišč, ki vodijo konkretne postopke, in so v največji možni meri seznanjena s stroški, ki nastajajo v zvezi s temi postopki. Sodišča so namreč že večkrat opozorila, da višine nekaterih sodnih taks niso več primerne glede na povišane stroške sodnih postopkov ter predlagala uvedbo nekaterih novih sodnih taks. Pri tem gre zlasti za postopke izvršbe in zavarovanja, za nepravdne postopke ipd.


Dejstvo je tudi, da je zadnja sprejeta novela sodnih taks ZST-1A v večini postopkov sodne takse znižala. Nadalje je treba upoštevati, da je po izračunu Statističnega urada RS stopnja inflacije za obdobje od 1. 1. 2006 do 13. 7. 2013 znašala 22%. Posledično to pomeni, da so se v navedenem obdobju povečali tudi stroški dela sodišč.


Glede pomisleka Državnega sveta RS, da bi morala informatizacija in pospešitev postopkov na področju izvršbe in s tem zmanjšanje obsega dela izvršilnih sodišč, voditi v znižanje sodnih taks, pa Vlada RS dodatno pojasnjuje naslednje. Informatizacija sodnih postopkov, katere rezultat je razbremenitev sodišča in strank pri poslovanju, predstavlja tudi strošek sodišča. Upoštevati je treba, da je za zagotovitev informatizacijskih procesov potrebno poleg dobave informacijske opreme za sodišča, tudi njeno vzdrževanje, izdelava specializirane programske opreme, ter pomoč in izobraževanje končnih uporabnikov. Z določitvijo nižjih taks želi sprejeti zakon vzpodbuditi stranke, da se v največji možni meri odločijo za elektronsko vložitev vseh vlog v postopkih izvršbe in zavarovanja. Na Vrhovnem sodišču RS je namreč v teku postopek digitalizacije vseh vlog, ki na sodišče prispejo v fizični (papirni) obliki.

 

 

Vlada RS sprejela mnenje o pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 98. člena Zakona o pravdnem postopku


Vlada RS je na današnji seji sprejela mnenje o pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 98. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki ga bo posredovala Državnemu zboru RS. Vlada RS meni, da je pobuda neutemeljena in da izpodbijana določba ni v neskladju z Ustavo RS.


Pobudnik tega postopka za oceno ustavnosti je družba Kupola, d.o.o., iz Maribora. Peti odstavek 98. člena določa, da sodišče odvetniku ne dovoli začasno opravljati pravdnih dejanj za stranko, če vlogi ni predložil pooblastila, ampak pravno sredstvo zavrže.


Sodišče prve stopnje je v konkretnem primeru v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine zavrglo ugovor dolžnika (toženca), ker je ugotovilo, da odvetnik ugovoru proti sklepu o izvršbi ni predložil pooblastila. Po mnenju pritožnika je sankcija takojšnjega zavrženja pravnega sredstva prestroga in nesorazmerna in da ni nedopustno le ravnanje sodišča v konkretni zadevi, ampak je ustavno neskladna tudi ureditev iz petega odstavka 98. člena ZPP.


Ustavno sodišče RS je v preteklosti že presojalo peti odstavek 98. člena ZPP in sicer v zvezi s postopkom revizije. Zapisalo je, da "je najpomembnejša praktična posledica opredelitve pravice do sodnega varstva kot pravice do meritorne (vsebinske) odločitve v tem, da zakonodajalec pri ureditvi pravdnega postopka ni neomejen pri določanju procesnih predpostavk, od (ne)obstoja katerih je odvisno, ali bo sodišče v postopku meritorno odločilo.


Določanje procesnih predpostavk oziroma možnosti, da sodišče tožbo zavrže iz procesnih razlogov, brez vsebinske odločitve, torej lahko ogrozi pravico do sodnega varstva. Vendar pa to ne pomeni, da vsaka zakonska določitev procesnih predpostavk že pomeni omejitev pravice do sodnega varstva. Določitev procesnih zahtev oziroma predpostavk je lahko tudi zgolj določitev načina uresničevanja pravice do sodnega varstva v skladu z drugim odstavkom 15. člena Ustave.


Pobudnik svoje navedbe utemeljuje z vsebinsko povezanostjo izpodbijane določbe petega odstavka 98. člena ZPP in določbo drugega odstavka 108. člena ZPP, ki jo je Ustavno sodišče razveljavilo z odločbo z dne 20. 5. 2010 . Do tedaj veljavni drugi odstavek 108. člena ZPP je določal, da sodišče nerazumljivo ali nepopolno vlogo zavrže, če jo je vložil odvetnik. Po mnenju pobudnika bi bila edina logična posledica razveljavitve navedene določbe razveljavitev petega odstavka 98. člena ZPP. Ustavno sodišče je v odločbah z dne 14. 6. 2011 zavzelo stališče, da "položaj glede nepopolnih vlog vsebinsko ni popolnoma enak kot glede nepredložitve pooblastila. Formalne zahteve glede tega, kaj mora vloga vsebovati, v izhodišču delujejo omejujoče. Predložitev pooblastila pa je le logična posledica zastopanja po pooblaščencu. Po mnenju Ustavnega sodišča je treba predvsem upoštevati, da je tudi glede takojšnjega zavrženja nepopolne vloge že vzpostavilo razlikovanje med obravnavo te ureditve glede na to, ali se nanaša na postopek pred sodiščem prve stopnje ali pred sodišči višjih stopenj. V odločbi z dne 3. 6. 2010 je namreč ugotovilo, da ureditev v 336. členu ZPP, ki določa takojšnje zavrženje nepopolne pritožbe, ne pomeni omejitve ustavne pravice, pač pa le določitev načina njenega uresničevanja.


Bistveni sestavni del pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave je sojenje brez nepotrebnega odlašanja, ki skupaj z načelom ekonomičnosti in pospešitve postopka zahteva, da so čas, stroški in obseg sodnega dela v sorazmerju z ekonomskim pomenom spora.


Stranke oziroma njihovi odvetniki lahko z ustreznostjo in popolnostjo svojih vlog odločilno prispevajo k hitrejšemu pravdnemu postopku. Z zahtevo iz izpodbijane določbe se krepi odgovornost odvetnika za kvalitetno in korektno zastopanje strank - pooblastiteljic, hkrati pa se razbremenjuje sodišča in skrajša čas obravnavanja zadev.