Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Neformalno zasedanje Sveta za pravosodje in notranje zadeve v Vilni

Litvansko predsedstvo je v Vilni v Litvi gostilo dvodnevno neformalno zasedanje Sveta za pravosodje in notranje zadeve EU (PNZ). Ministri za notranje zadeve so zasedali prvi dan, ministri za pravosodje pa drugi dan, 19. julija 2013, in razpravljali o reformi varstva osebnih podatkov ter prihodnjem razvoju področja pravosodja in notranjih zadev ("post-Stockholmski program").

Pravosodni ministri so na zasedanju opravili prvo vsebinsko razpravo o prihodnjem programu za področje pravosodja in notranjih zadev (2015-2019), ki bo tako četrti program; do sedaj so bili sprejeti naslednji programi: Tampere, Haaški in Stockholmski.

 

Ministri so si bili enotni, da morajo biti glavni elementi prihodnjega programa ("post-Stockholmski program") strateške usmeritve; pri čemer je treba pri pripravi upoštevati ostale programe EU, še posebej finančne. Ministri so se strinjali tudi, da je potrebno opraviti pregled stanja, saj je bilo v zadnjem času na ravni EU sprejetih veliko ukrepov na področju pravosodnega sodelovanja.
Številni ministri so izpostavili še, da je potrebno dati poudarek na načelo vzajemnega priznavanja, kateraga podlaga je vzajemno zaupanje. Nekateri ministri so izpostavili tudi pomen koherenčne zunanje dimenzije.
Kot bolj konkretne vsebine pa so bile na zasedanju izpostavljene naslednje teme: reforma varstva podatkov, vzpostavitev Evropskega javnega tožilca, zaplemba, pogodbeno pravo, E-pravosodje ter ukrepi, ki bodo v pomoč podjetjem in državljanom.

 

Nekateri ministri so izpostavili, da naj bi na decembrskem zasedanju opravili razpravo o prvem osnutku prihodnjega programa.

 

Ministri so opravili tudi razpravo o predlogu splošne uredbe o varstvu podatkov. Naslovili so mehanizem konsistentnosti, do katerega se nekatere delegacije niso opredeljevale, saj je šlo za dokaj tehnična vprašanja.


V ospredju je bila predvsem nedavno razkrita afera v ZDA- PRISM; podpredsednica Komisije g. Reding je pozvala Svet, da moramo hitro ukrepati in da naj Svet in Evropski parlament čim prej zaključita pogajanja o predlogu splošne uredbe. Predstavnik LIBE je izpostavil, da bo odbor LIBE o predlogu uredbe glasoval oktobra letos in da naj se nato čim prej začnejo pogajanja.


Nekatere delegacije, med njimi tudi slovenska so izpostavile, da je bistvena kvaliteta prihodnje uredbe ne pa hitrost sprejema. Predsedstvo ni podalo natančnih zaključkov glede mehanizma konsistentnosti. Pričakujemo, da bo Svet nadaljeval z intenzivno obravnavo predloga uredbe pod litovskim predsedstvom.