Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Investicije v razvoj slovenskega pravosodja

300 milijonov investicij dobra priložnost tudi za gospodarstvo

Na današnji novinarski konferenci je pravosodni minister dr. Senko Pličanič poudaril, da je bila v zadnjih dveh letih pred pravosodjem velika preizkušnja. Dejal je, da je pravica, kot tako pogosto zlorabljena beseda, postala krhka. K temu so pripomogli predvsem slamnata podjetja, navzkrižna lastništva, holdingi brez zaposlenih, zlorabljeni pravni instituti. Doma tranzicija in globalno dolgoletna gospodarska kriza sta pokazala blišč in bedo pravne in socialne države in močno ošibila vero ljudstva v obstoj pravice, v obstoj pravne države.

Minister je poudaril, da je pot do povrnitve zaupanja v pravno državo zahtevna, vendar so bili v pravosodju na račun sodelovanja  storjeni prvi uspešni koraki. Prvi in morda najpomembnejši je bil odprt, javen, strpen in konstruktiven dialog med vsemi vejami oblasti. Sledila so mu prva faza sodne reforme, skrajšanje sodnih zaostankov, prenova zakonodaje, ki gre v smeri sistemskih sprememb, in nenazadnje zaveza med sodstvom in vlado. Vse to, po mnenju ministra, kaže na nov pristop, nov zanos v pravosodju.

»Letos prvič smo se upali skupaj javno zavezati istemu cilju in ob strani pustiti nesoglasja in strahove,« je dejal minister in dodal, da je »prav zaveza dokaz, da smo vsi bistveno spremenili lasten odnos do pravosodja, svojo percepcijo sveta in ustaljen način delovanja.«

Poudaril je tudi, da sta Vrhovno sodišče in predvsem njegov predsednik pokazala izjemno vodstveno in integracijsko moč v sodstvu ter da rezultati niso izostali. Kot dokaz temu je minister omenil, da so se prejšnja leta zaostanki kumulativno povečevali, v zadnjem letu in pol pa je bil s strani sodstva dosežen izjemen napredek. »Več kot 30% zmanjšanje zaostankov je dosežek, ki govori sam zase,« je dejal minister in ob tem pohvalil tudi državno tožilstvo, ki letos prav tako kaže bistvene korake v smeri večje učinkovitosti.

Podoben napredek je minister opazil tudi na lastnem ministrstvu, kjer je bilo v zadnjem letu pripravljenih že precej nujno potrebnih sprememb zakonodaje. Poleg le-teh je bilo izvedenih tudi precej pripravljalnih aktivnosti in analiz, ki bodo omogočile široko paleto investicij za razvoj slovenskega pravosodja v vrednosti 300 milijonov evrov. Ob tem je minister poudaril, da gre: »za pomemben kakovostni preskok za delo pravosodja. Hkrati pa želi s tem minister za pravosodje v teh gospodarsko zaostrenih časih in majhnem obsegu državne in zasebne porabe in investicij, na področju pravosodja prispevati kar največ tudi k priložnostim za slovensko gospodarstvo.«

Investicije za razvoj slovenskega pravosodja:

1. Izgradnja sodne stavbe v Ljubljani

Nova sodna stavba bo pod eno streho združila Okrožno sodišče v Ljubljani, Okrajno sodišče v Ljubljani, Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani ter Delovno in socialno sodišče v Ljubljani. Prostori omenjenih sodnih institucij so trenutno razpršeni na mnogih lokacijah po Ljubljani, kar onemogoča njihovo racionalno in varno delovanje. Združenje med seboj delovno povezanih sodnih organov bo imelo vrsto pozitivnih učinkov.

Gre za objekt, v katerega bi preselili vsa sodišča prve stopnje v Ljubljani (okrožno, okrajno, delovno in socialno) in nekatere druge organe (okrožno državno tožilstvo). Predvidoma bi šlo za 35.000 - 40.000 m2 neto površin ter za še tri podzemne etaže (garaže, arhivski in drugi prostori).

Parcela (za Bežigrad v Ljubljani) je že v lasti Republike Slovenije. Okvirna vrednost je ocenjena na cca 123,5 mio EUR. Priprava in izgradnja se pričakuje v letih 2014 - 2017.

Združitev posameznih sodnih organov, katerih delo je zelo povezano in prepleteno, bo pozitivno učinkovala tako na poslovanje samih sodišč, kot tudi omogočala hitrejšo in učinkovitejšo obravnavo ter prijazen odnos do vpletenih v sodne postopke.

Večina sodišč v Ljubljani trenutno deluje v najetih prostorih, kar pomeni, da bi s selitvijo v lastne prostore letno v državnemu proračunu prihranili približno 3,2 milijona evrov. Poleg tega bo nova sodna zgradba sodoben, energetsko varčen objekt, katerega mesečni obratovalni stroški, ki zdaj znašajo skupaj približno 142.000 EUR mesečno, bodo bistveno manjši. Ministrstvo pričakuje, da bo na tak način prihranilo nekaj več kot pol milijona evrov. Arhitekturna zasnova nove zgradbe bo upoštevala tudi varnostne standarde, ki bodo v kombinaciji z manjšim številom posameznih objektov znižali stroške varovanja.

S poslovanjem v novi sodni zgradbi torej na Ministrstvu za pravosodje pričakujemo skoraj 4 milijone evrov prihranka na letni ravni, ki jih bomo lahko uporabili za investicijo v novo stavbo. Nepremičnine, ki jih trenutno zasedajo sodni organi, predvideni za selitev v nove prostore, pa bodo s prodajo po prvih ocenah prinesli dodatnih 8 – 10 milijonov evrov. Prihodke bo prinašalo tudi upravljanja javnega dela garaže nove sodne stavbe.


2. Izgradnja stavbe zapora v Ljubljani

Gre za objekt za cca. 345 priprtih in zaprtih oseb in zagotovitev ustreznih velikosti bivalnih prostorov v skladu z veljavnimi delovnih pogojev za zaposlene, prostorskimi normativi (9 m2 na obsojenca za samsko sobo in 7 m2 za skupinske sobe) ter zagotovitev ločene bivalne enote za obravnavo odvisnosti, zunanjih rekreacijskih površin in sprehajališč z nadstreški, ustreznih prostorov za obiske, bivalnih in drugih prostore za usposabljanje paznikov in drugih prostorov.

Okvirna vrednost je ocenjena na cca. 40 mio EUR. Izgradnja se pričakuje v letih 2014 - 2017.

3. Energetsko prenovo stavb po državi

Skupno bi v poštev za energetsko prenovo prišlo v poštev cca. 30 stavb upravnih enot, 30 stavb pravosodnih organov in 15 stavb ministrstev in organov v sestavi. Energetski pregledi so že izvedeni za več kot polovico teh objektov.

Ocenjena vrednost investicije v energetske sanacije/prenove stavb ki so v lasti države in upravljanju našega ministrstva je cca. 40 mio EUR. Poleg evropskih sredstev v ta namen pričakujemo, da bi se projekti lahko poplačali predvsem iz znižanih stroškov energije, vzdrževanja in upravljanja.


4. Centralno upravljanje nepremičnega premoženja države

V letu 2011, ko so potekale aktivnosti povezane z ustanovitvijo takrat načrtovanega posebnega državnega sklada, so bili zbrani podatki o nepremičninah v upravljanju posameznih ministrstev in vlade. Tako je bilo ugotovljeno, da ima država v lasti preko 10.000 nepremičnin, od kateri jih 45% še vedno ni pravno urejenih, skoraj tretjina je nezasedenih, orientacijska vrednost tega premoženja pa znaša okoli 353 mio EUR. Po podatkih iz leta 2011 je imela država v najemu in lizingu preko 200.000 m2 (letni strošek najemnin in lizingov se je gibal okoli 34 mio EUR) in tudi po zadnjih razpoložljivih podatkih koncem 2012 se stanje ni bistveno spremenilo. Število zaposlenih, ki izvajajo naloge, povezane z ravnanjem s stvarnim premoženjem, se giblje med 150 in 400 javnih uslužbencev.

Ministrstvo za pravosodje zato načrtuje sodelovanje v javno-zasebnem partnerstvu za centralno upravljanje poslovnih prostorov civilne državne uprave in pravosodja.


5. Informatika in oblak e-pravosodja

Pospešeno se bo nadaljevala digitalizacija v pravosodju s cilji poenostavitve postopkov, približanja uporabnikom in povečanja učinkovitost sodišč. Informatizacija pravosodja povezuje poslovanje ustavnega sodišča, sodstva, tožilstva, pravobranilstva, drugih pravosodnih organov in služb v pravosodju (odvetništvo, notariat, upravitelji, izvršitelji, izvedenci, cenilci, tolmači in drugi).

V preteklosti so bili uspešno informatizirani poslovni/sodni register, zemljiška knjiga, postopki izvršbe in insolvenčnosti ter statistično spremljanje podatkov o delovanju pravosodnih organov. Vzpostavlja se celovita podpora elektronskim vpisnikom in elektronskim spisom. Uvedeno je bilo zvočno snemanje obravnav in narokov na sodiščih ter vzpostavljen videokonferenčni sistem za izvajanje zaslišanj na daljavo. Pospešeno bomo uvedli samodejno prepoznavo in zapisa govora pri pisanju sodnih pisanj in podobno.
 
Podobno kot pri uvedbi e-računov (obvezno od 1.1.2015 dalje za vse proračunske uporabnike), načrtujemo tudi obvezno e-poslovanje poslovnih subjektov s pravosodjem od 1.1.2016 dalje.
 
Vse te funkcije bodo varno povezane v centralni oblak e-pravosodja, ki bo skupen vsem pravosodnim organom ter zaradi ustavnih načel in varstva osebnih podatkov ustrezno ločen od drugih skupnih informacijskih funkcij države.
 
Obseg vseh vlaganj v e-pravosodje v bodočih letih predvsem iz evropskih sredstev in javno-zasebnega partnerstva ocenjujemo na cca. 40 do 60 mio EUR.


6. Izvajanje izobraževanja v pravosodju

Center za izobraževanje v pravosodju že danes izvaja številne aktivnosti (od pravniških državnih izpitov do izobraževanj za sodnike, državne tožilce, državne pravobranilce, osebje na sodiščih, tožilstvih in pravobranilstvih, sodne izvršitelje, upravitelje v postopkih insolventnosti, sodne izvedence, sodne cenilce, sodne tolmače, mediatorje in druge). Vendar ga v letu 2014 in v naslednjih letih čakajo nove, še zahtevnejše in širše naloge. Poleg vseh obstoječih nalog bodo za pravosodje bistvene predvsem popolna prenova in modernizacija pravniških državnih izpitov v sodelovanju s pravnimi fakultetami, nova sodniška šola in sodniški izpit ter tudi celovito usposabljanje pravosodnih policistov in drugih zaposlenih v zaporskem sistemu.

Posebej pomembna naloga pa bo tudi promocija in strokovno usposabljanje za gospodarstvo. Zakonodaja namreč predstavlja orodje, ki pa ga morajo fizične in pravne osebe učinkovito uporabiti. Prva faza teh aktivnosti bo seveda namenjena prenovljeni insolvenčni zakonodaji. Ob tem gre za precej širši nabor deležnikov kot samo ljudje v pravosodju (npr. še managerji, podjetniki, ključni lastniki, potencialni finančni investitorji, srednji management v bankah, sindikati, finančni svetovalci in drugi).

Tudi na tem področju Ministrstvo za pravosodje računa na evropska sredstva in javno zasebno partnerstvo.


7. Izvajanje podpornih nalog v zaporskem sistemu

Zaporski sistem v naši državi že dolgo ni doživel potrebne prenove, še posebej to velja za t.i. podporne funkcije (zagotavljanje opreme pravosodnih policistov in drugih zaposlenih, informatizacija procesov izvrševanja pripora in kazenskih sankcij zapora, zdravstveno varstvo zaprtih in priprtih oseb, prehrana in higiena, omogočanje dela zaprtih oseb in podobno).

Ministrstvo za pravosodje je prisluhnilo opozorilom vodstev nekaterih zavodov za prestajanje kazni zapora in predvsem sindikata, da trenutne razmere niso dobre ter je potrebna obsežna prenova. Zato načrtujemo spremembe zakonodaje in predvsem sklenitev javno-zasebnih partnerstev, v skupni višini cca. 25. mio evrov.

Pomemben del reševanja so tudi javni gospodarski zavodi, v katerih delajo zaprte osebe. Po dolgih letih doseganja slabih poslovnih rezultatov, ki so se v preteklih letih sanirali z zagotavljanjem finančnih sredstev iz proračuna, so zdaj v končni fazi pogajanja s tujim investitorjem za JGZ »Pohorje« Mirna (na podlagi dveh ponudb iz Francije in Nemčije so pogajanja v teku z izbranim iz Nemčije). Gre za oddajo nepremičnin, ki jih JGZ »Pohorje« Mirna uporablja za izvajanje industrijske dejavnosti proizvodnje gasilskih armatur in druge gasilske opreme in prodajo premičnin, ki so vključene v to proizvodnjo.

Pogodbe so s strani razpisne komisije in ponudnika parafirane, za podpis pa je Vlada pooblastila ministra za pravosodje, podpis pogodbe je načrtovan v prihodnjem tednu. Po pogodbi bo ponudnik v državni proračun plačal 813.000 EUR za nakup premičnin, 13.101 EUR mesečno za najem nepremičnin za obdobje 10 let in se zavezal, da bo zagotovil delo za zaprte osebe  in sicer 9.001 ur, za 1.51 EUR na uro. S tem je storjen prvi korak k dolgoročni rešitvi problematike JGZ oziroma dela zaprtih oseb.

8. Druge aktivnosti

Ministrstvo za pravosodje pripravlja tudi druge ukrepe za najbolj racionalno gospodarjenje s posameznimi vrstami premičnin (avtomobili, pisarniška oprema, oprema s področja IT, specialna oprema,…). Eden od taki načrtovanih ukrepov je centralno upravljanje voznega parka upravnih in pravosodnih organov. Tudi na tem področju bi z javno-zasebnim partnerstvom zagotovili, da se učinkovitost in znanje zasebnega sektorja uporabi tudi v dobro davkoplačevalcev.