Skoči na vsebino

NOVICA

Hitreje do pravice

Minister s sodelavci predstavil predloge ključnih sprememb na področju organizacije dela sodišč in civilnega prava

Minister za pravosodje Goran Klemenčič je na današnji novinarski konferenci s sodelavci predstavil začetek obsežne reforme slovenskega pravosodja. Predlog petih ključnih sprememb organizacije dela sodišč in civilnega prava bo zagotovil hitrejše, preglednejše in kakovostnejše sojenje ter zastopanje države v različnih sporih. Spremembe, ki gredo z današnjim dnem v strokovno usklajevanje, imajo za cilj okrepiti odgovornost sodnika, izboljšati odprtost pravosodja, bolj učinkovito zastopanje interesov davkoplačevalcev, posodobiti in pospešiti sojenje v primerih civilnih in gospodarskih sporov ter zagotoviti moderno sodni varstvo potrošnikov.

 

S predlogom povsem novega Zakona o Sodnem svetu bo ta pomembna institucija postavljena ob bok ustavnim in drugim državnim organom, katerih položaj in pristojnosti urejajo samostojni zakoni. Sodni svet lahko in mora ravno zaradi svoje necehovske sestave, v kateri, poleg predstavnikov sodstva, sodelujejo tudi univerzitetni profesorji prava, odvetniki in drugi pravniki, prevzeti večjo vlogo pri zagotavljanju kakovostnih kadrov v sodstvu. Nekatere ključne rešitve novega zakona so okrepitev vloge in položaja Sodnega sveta, določnejša opredelitev razmerja Sodnega sveta do Vrhovnega sodišča RS in resornega ministrstva, nove pristojnosti na področju sodne uprave (tudi mreže sodišč) ter prevzem vodenja disciplinskih postopkov zoper sodnike.

 

Predlog novega Sodnega reda prinaša prvo celovito posodobitev ureditve notranje organizacije in poslovanja sodišč̌ po letu 1995. Nekatere ključne rešitve so: boljša dostopnost sodnih odločb, tudi prvostopenjskih (podlaga za delovanje t.i. sodnega Supervizorja – spletnega dostopa do odločb sodišč ob hkratnem varovanju osebnih podatkov), vpogled v podatke iz vpisnikov prek spletnih strani sodišč, normativna prilagoditev uvajanju novih tehnologij v poslovne procese na sodiščih (elektronsko poslovanje z zadevami), posodobitev delovanja sodne uprave (notranje in zunanje poslovanje sodišč), v večji meri bo zagotovljena možnost snemanja in fotografiranja neposredno pred začetkom javne glavne obravnave in ob razglasitvi odločitve v sodnih postopkih.

 

Organizacijo, pristojnosti in status državnih pravobranilcev ureja zakon iz leta 1997, ki vse do danes ni bil deležen vsebinskih sprememb in dopolnitev, na katere že vrsto let opozarjata tako stroka, kot tudi samo Državno pravobranilstvo. Predlog novega Zakona o državnem odvetništvu predvideva preoblikovanje Državnega pravobranilstva v Državno odvetništvo, predvidoma kot organ v sestavi pravosodnega ministrstva, optimizacijo poslovanja, večjo fleksibilnost pri opravljanju dela, ustrezen karierni sistem zaposlitve za mlade in uspešne pravnike, okrepljeno svetovalno funkcijo ter iskanje rešitev spornih razmerij pred uvedbo sodnih postopkov, kar bo vodilo do razbremenitve dela slovenskih sodišč. Cilj novega zakona je tudi večja avtonomnost državnih odvetnikov pri njihovem delu.

 

Novela Zakona o pravdnem postopku bo posodobila in pospešila sojenje v primerih civilnih in gospodarskih sporov, kar bo imelo pozitiven učinek na vse stranke v postopkih, na sodišča ter tudi na gospodarske iniciative tujih vlagateljev pri nas. Med ključnimi predlogi novele so uvedba programa vodenja postopka in možnost časovnega načrta postopka (stranka bo lahko že na začetku izvedela datume vseh narokov in predviden čas zaključka zadeve), krepitev položaja in avtoritete sodnika in spodbujanje k t.i. odprtemu sojenju, razbremenitev sodnika vseh tistih opravil, ki niso vezana na samo sojenje, stroškovne sankcije za zavlačevanje postopka, sankcionirana neskrbnost izvedencev pri spoštovanju rokov za oddajo mnenj ter hitrejše poplačilo upnika v sporih majhne vrednosti (poplačilo pred pravnomočnostjo)

 

S predlogom Zakona o kolektivnih tožbah Slovenija sledi modernim evropskim pravnim ureditvam, ki so že spoznale, da lahko v primeru množičnih kršitev klasičen sistem sodnega varstva pravic, še posebej na področju potrošniških pravic, odpove. Predlog novega zakona zagotavlja dejanske možnosti dostopa do sodnega varstva in uresničitev varstva pravic, ki so bile posameznikom kršene v primeru množičnega oškodovanja, nadgradnjo varstva zakonitosti na trgu, nad čimer sicer bedijo tržni regulatorji varstva konkurence, trgovanja vrednostnih papirjev, delovne inšpekcije ter hitrejše reševanje tovrstnih sporov in zaščita pred nevarnostjo preobremenitve sodišč s samostojnimi tožbami v primeru množičnih oškodovanj.

 

Vsi predlogi so že objavljeni na spletnem mestu Ministrstva za pravosodje v rubriki Predpisi v pripravi.