Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Državni zbor Republike Slovenije potrdil predloga Zakona o državnem odvetništvu in Zakona o Sodnem svetu

Poslanke in poslanci so na 29. rednem zasedanju Državnega zbora Republike Slovenije sprejeli Zakon o državnem odvetništvu in Zakon o Sodnem svetu.

Zakon o državnem odvetništvu na novo ustanavlja državno odvetništvo kot samostojen državni organ s svojo odgovornostjo, fleksibilnostjo in transparentnim ravnanjem.

 

Kot samostojen in avtonomen državni organ bo Državno odvetništvo učinkovitejše zastopalo premoženjske ter druge interese države - opravljalo bo strokovne naloge na področju varstva premoženjskih ter drugih pravic in interesov države prek pravnega zastopanja v sodnih in drugih postopkih pred domačimi, tujimi in mednarodnimi sodišči ter arbitražami. Analiza izpostavljenosti države pred sodnimi in drugimi postopki namreč kaže, da je Republika Slovenija izpostavljena postopkom, katerih vrednost skupaj presega milijardo eurov.

 

V državnem odvetništvu bodo delovali generalni državni odvetnik in njegov namestnik kot funkcionarja ter višji državni odvetniki, državni odvetniki in kandidati za državne odvetnike, ki bodo imeli status javnih uslužbencev. Z namenom preprečitve političnega kadrovanja je v postopku izbire generalnega državnega odvetnika in višjih državnih odvetnikov predvideno mnenje t. i. komisije za presojo ustreznosti kandidatov, sestavljene iz neodvisnih strokovnjakov.

 

Velik poudarek je v sprejeti ureditvi namenjen tudi zagotavljanju javnosti dela, saj bo državno odvetništvo na svoji spletni strani objavljalo in redno posodabljalo podatke o izvajanju nalog, ki jih bo opravljalo v okviru svojih pristojnosti.

 

Z Zakonom o Sodnem svetu bo Slovenija prvič dobila samostojen predpis, ki sistemsko ureja položaj, pristojnosti in vlogo Sodnega sveta.

 

Sodni svet je od osamosvojitve dalje doživel kar nekaj širitev svojih pristojnosti, ki jih tokratni predlog povsem novega zakona pregledno in jasno ureja na enem mestu. Predlog sledi priporočilom vseh ključnih mednarodnih institucij, kot sta Evropska mreža sodnih svetov in Posvetovalni svet evropskih sodnikov pri Svetu Evrope, ki zagovarjajo varovanje neodvisnosti sodnikov posameznikov in sodstva ter hkrati spodbujajo odgovornost, učinkovitost in kakovost sodstva.

 

Zaupanje javnosti v sodstvo stoji in pade na sposobnosti ali pa nesposobnosti vseh treh vej oblasti, da vsaka v okviru svojih ustavno opredeljenih pristojnosti storijo vse potrebno za zagotovitev večje kakovosti sodstva in, kjer je to potrebno, ugotavljanje odgovornosti in sankcioniranje napak.

 

Sodni svet je "ključen za zagotavljanje neodvisnosti sodnikov in sodstva kot celote, kot tudi za spodbujanje odgovornosti, učinkovitosti in kakovosti sodstva," je ob obravnavi predloga v Državnem zboru dejal minister Klemenčič.

 

Sodni svet ima necehovsko sestavo, v kateri, poleg predstavnikov sodstva, sodelujejo tudi univerzitetni profesorji prava, odvetniki in drugi pravniki. Sodni svet med drugim skrbi za izbirne postopke za sodnike, imenovanje predsednikov rednih sodišč, sprejemanje meril in časovnih standardov za delo sodišč, odločanje o napredovanju sodnikov ter o mirovanju sodniške službe. Med pomembnimi dodatnimi pristojnostmi Sodnega sveta je tudi varovanje neodvisnosti posameznih sodnikov in sodstva kot celote ter krepitev odgovornega delovanja sodstva, spodbujanje njegove odgovornosti, učinkovitosti in kakovosti v imenu družbe in javnega interesa.

 

Sprejem zakona pomeni korak k večji odgovornosti in transparentnosti sodstva. Oboje je namreč pomemben element zaupanja javnosti v slovensko sodstvo in pravosodje.

 

Poslanke in poslanci so predlog Zakona o državnem odvetništvu podprli z 52 glasovi, predlog Zakona o sodnem svetu pa z 48 glasovi.