Skoči na vsebino

NOVICA

Vlada potrdila predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije

Predlagane spremembe izboljšujejo protikorupcijski pravni okvir ter ustvarjajo pogoje in okoliščine za učinkovitejše delo Komisije za preprečevanje korupcije oziroma pravni okvir za dodatno krepitev vrednot in načel, kot so integriteta, odgovornost, transparentnost, vladavina prava in javni interes.

Predlog zakona jasneje opredeljuje vrste in pravila postopkov komisije ter pravice in obveznosti sodelujočih oseb. Komisija bo kot kolegijski organ odločala o zadevah, ki jih primarno določa zakon, in o zadevah, ki jih bo zahteval funkcionar komisije, ker bo ocenil, da zaradi svoje (vsebinske, formalne ali dejanske) pomembnosti zahtevajo kolegijsko odločanje. Na ta način bo komisija kot kolegijski organ razbremenjena ukvarjanja z rutinskimi zadevami in primeri, ki so z vidika ciljev njenega delovanja manj pomembni. Na drugi strani predlog krepi preventivno vlogo komisije z novimi pristojnostmi na področjih, kjer je lahko dodana vrednost take institucije pri omejevanju korupcije največja – to je identifikacija in odprava sistemskih korupcijskih tveganj ter nasprotij interesov in nadzor nad premoženjskim stanjem zavezancev. Predlog prav tako natančneje opredeljuje obstoječe ter določa nekatere dodatne ukrepe komisije, kot so izvajanje sistemskih nadzorov, podaja predloga za razrešitev in pobude predstojniku za ukrepanje ter pristojnost predlagati uvedbo revizije.

 

Obveznost poročanja o lobističnih stikih je razširjena na interesne organizacije, za katere lobirajo njihovi zaposleni, zakoniti zastopniki ali izvoljeni predstavnik, prav tako so predvidene določene poenostavitve in poenotenje na področju sprejemanja daril v javnem sektorju. Dopolnjuje oziroma spreminja se ureditev pri omejitvah poslovanja, na področju nasprotja interesov (kot samostojen ukrep za odpravo nasprotja interesov se posebej ureja samoizločitev uradne osebe iz opravljanja uradnih dejanj v primeru, ko so podane okoliščine nasprotja interesov, s čimer se zagotavlja in dviguje integriteta ter ugled ne le konkretnega posameznika in subjekta, ki ga predstavlja, ampak tudi javnega sektorja kot celote), nadzora nad premoženjskim stanjem in na področju ugotavljanja nesorazmernega povečanja premoženja – z določitvijo okoliščin, v katerih lahko komisija nadzor nad premoženjskim stanjem razširi tudi na družinske člane zavezancev za prijavo premoženjskega stanja. Poleg tega predlog zakona določneje ureja pravno podlago za delovanje in nadgradnjo spletnega orodja komisije, ki najširši javnosti omogoča spremljanja denarnih tokov javnega sektorja in zagotavlja transparentnost porabe javnih sredstev (Supervizor/Erar).

 

Ker veljavna ureditev na sistemski ravni ne nudi primerljivih kriterijev za zagotovitev enakovredne obravnave vseh uradnih oseb, ki so v primerljivih pravnih položajih, predlog širi veljavnost nekaterih institutov zakona (nezdružljivost, omejitve poslovanja in darila) na uradne osebe, ki so bile do sedaj zaradi subsidiarne uporabe zakona izločene iz postopkov in pristojnosti komisije. 

 

Nenazadnje predlog zakona natančno opredeljuje pogoje za imenovanje članov komisije, jasno medsebojno loči kandidacijski postopek od postopka imenovanja ter pristojnosti predsednika republike v postopku imenovanja funkcionarjev komisije.