Skoči na vsebino

NOVICA

ZPKZ Ig – predstavitev knjige Začasno bivališče: Na grad 25, Ig

V Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig je v sredo, 21. februarja 2018, potekala predstavitev knjige Začasno bivališče: Na grad 25, Ig, v kateri je deset obsojenk delilo svoje življenjske zgodbe. Slednje so poleg urednice knjige prof. dr. Milice Antić Gaber zapisale še soavtorice: Darja Tadič, Jasna Podreka, Nina Perger in Deja Crnović. Knjigo je založila in izdala Javna Agencija za knjigo RS (JAKRS), v sklopu projekta Vključujemo in aktiviramo, ki je sofinanciran iz Evropskega socialnega sklada. Miha Marinč iz JAKRS je predstavil nekaj iztočnic projekta, ki sicer v zavodu Ig poteka že tretje leto. Poleg avtoric knjige sta na njeni prvi predstavitvi v pogovoru sodelovali tudi direktorica zavoda Tadeja Glavica in Viktorija Erpič, vodja Oddelka za vzgojo in delo. Dogodek so z glasbenimi nastopi obogatili Igor Leonardi, Nermin Puškar ter ženski pevski zbor Kombinat, z branjem odlomkov iz knjige igralka Barbara Cerar, povezovala ga je Jedrt Jež Furlan. Na odru se je ob koncu z nekaj svojimi pesmimi predstavila ena od obsojenk. V zavodski knjižnici je bila obiskovalcem na ogled tudi razstava fotografij Jasmine Vidmar, s katerimi je opremljena knjiga.


Urednica, prof. dr. Milica Antić Gaber, je uvodoma osvetlila na kakšen način je knjiga nastala. Knjiga je del trilogije o ženskah z roba družbe (migrantkah, obsojenkah in brezdomkah). Dve že izdani knjigi sta po besedah avtorice nastali iz prepričanja, da je treba dati glas tistim, ki se jih ne sliši in ne vidi, ali so utišani, marginalizirani. Prav je, da se ženske iz teh skupin postavi v vidno polje, kar je tudi namen te knjige. Poudarila je, da je knjiga plod timskega dela in se zahvalila vodstvu zapora, ki je imelo posluh za projekt.


Potek nastajanja knjige od ideje do realizacije so podale soavtorice, ki so se sprva soočale tudi s strahovi in izzivi, saj zaporskega okolja po večini niso poznale. Zgodbe žensk, ki so se nemalokrat v življenju znašle v nezavidljivem, celo brezupnem položaju, jih kljub temu niso bremenile. Presenetljiva rdeča nit vseh zgodb je ugotovitev, da se zapor z nekaj nesreče lahko zgodi vsakomur. Lahko je posledica napačnih odločitev ali pa nemožnosti izbire. Vendar so v zgodbah izražene tudi volja in moč za premagovanje ovir in nadaljevanje življenja zunaj zapora. Za marsikatero pripovedovalko pa je bil »zapor tudi rešitev«.


Direktorica zapora Tadeja Glavica je izrazila zahvalo vsem sodelujočim v projektu, obsojenkam pa čestitala za zbran pogum, da so zgodbe delile z nami. Izpostavila je, da je vsebina knjige tudi ogledalo družbe in dela v zaporu ter daje priložnost za izboljšave. Tako kot vsi predpisi s področja izvrševanja kazenskih sankcij bo ta knjiga zanjo pomemben delovni pripomoček.


Viktorija Erpič, vodja Oddelka za vzgojo in delo, je z zbranimi delila nekaj besed o vsakdanjiku v zaporu in izpostavila dva projekta, sofinancirana iz Evropskega socialnega sklada, ki potekata v zavodu. Poleg že omenjenega Vključujemo in aktiviramo še Razvoj delovnih kompetenc zaprtih oseb, ki zaprtim širi zaposlitvene možnosti po prestani kazni. V okviru projekta se izvajajo izobraževalni programi, usposabljanja za delo (programi s certificiranjem za pridobitev različnih nacionalno poklicnih kvalifikacij) in delovne terapije za obsojenke, ki se zaradi zdravstvenih težav težje vključujejo v druge programe. Projekta sta pomembna predvsem zaradi aktivnega preživljanja časa tekom prestajanja kazni in dviga samopodobe zaprtih oseb.