Skoči na vsebino

NOVICA

Slovenija je v zadnjih letih za več kot desetkrat zmanjšala število primerov pred ESČP

Evropsko  sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je predstavilo statistiko primerov za preteklo leto. Iz zadnje predstavljene statistike za leto 2017 je razvidno, da je Slovenija naredila velik napredek in drastično zmanjšala število primerov, ki čakajo na razsodbo pred tem sodiščem. Medtem ko je imela Slovenija konec leta 2016 še 1.587 primerov, jih ima zdaj (navedeni podatki se nanašajo na dan 31. 12. 2017) ''samo'' še 127. To Slovenijo uvršča med zgornjo polovico držav Sveta Evrope z najmanj primeri pred ESČP.

 

Glavnino primerov pred ESČP so v preteklosti predstavljale zadeve, povezane z Ljubljansko banko d.d. in poplačilom starih deviznih vlog (''pilotna sodba'' Ališić). Slovenija je s sprejemom Zakona o načinu izvršitve sodbe evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi številka 60642/08 uspešno izvršila sodbo, kar je potrdilo ESČP v primeru Hodžić. ESČP je posledično izbrisalo več kot 1.000 čakajočih (zamrznjenih) primerov pred tem sodiščem.

 

Drug tak primer, ki je imel za posledico veliko število čakajočih pritožb pred ESČP, je bil primer ''pilotne sodbe'' Kurić (Izbrisani). Tudi tukaj je ESČP z odločitvijo v zadevi Anastasov odločilo, da je shema za poplačilo odškodnine, ki jo je sprejela Slovenija z Zakonom o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, ustrezna. ESČP je v zvezi s tem primerom z liste čakajočih primerov črtalo 212 tovrstnih zadev.

 

Sloveniji v zadnjih letih ni uspelo le zmanjšati števila primerov pred ESČP. Bistveno je namreč zmanjšala tudi število neizvršenih sodb. Leta 2015 je tako imela Slovenija še 309 neizvršenih sodb. Največ, kar 264 primerov, na račun pravice do kršenja pravice do sojenja v razumnem roku in pravice do učinkovitega pravnega sredstva (primer Lukenda). ESČP je namreč v letih 2006 in 2007, na podlagi skoraj identičnih enostavnih vlog odvetnikov kar po tekočem traku izdajalo sodbe proti Sloveniji. Kot zanimivost, samo v letu 2006 je ESČP izdalo kar 179 tovrstnih sodb. 

 

Zakaj se ESČP takrat ni odločilo za izdajo ''pilotne sodbe'', je vprašanje, na katerega še danes nimamo jasnega odgovora. Je pa takšno število negativnih sodb mnogim omogočilo interpretacijo, da je Slovenija največja kršiteljica človekovih pravic v Evropi. Da takšne trditve nimajo prave podlage in da pravilno razumevanje statistike primerov pred ESČP terja nekaj več znanja, kot samo poznavanje številk, kaže pravilnik, ki ga je pripravilo ESČP za pravilno tolmačenje podatkov iz statistike.

 

Sloveniji je s sprejetimi zakonodajnimi, organizacijskimi, informacijskimi in drugimi ukrepi uspelo odpraviti sodne zaostanke in s tem zagotoviti dostop do sojenja v razumnem roku, kot je predvideno v Konvenciji. Odbor ministrov Sveta Evrope, ki je namenjen nadzoru nad implementacijo sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, je decembra 2016 izdal končno Resolucijo, s katero je ustavil nadzor nad izvrševanjem sodb iz skupine Lukenda. Kasneje so bile sprejete še nekatere končne Resolucije v drugih primerih. Na dan 31. 12. 2017 je imela Slovenija le še 50 sodb, ki so v postopku izvrševanja.

 

Sloveniji je v zadnjih letih pred ESČP uspelo popraviti negativno sliko iz preteklosti. To pa ni stvar, ki bi se zgodila sama od sebe, ampak je rezultat sistematičnega dela številnih organov. Prvi tak ukrep je bil sprememba  37. člena Zakona o državni upravi, kjer je Ministrstvo za pravosodje prevzelo nalogo usmerjanja ostalih ministrstev glede izvrševanja sodb mednarodnih sodišč.  Ustanovitev medresorskih ekspertnih delovnih skupin za izvrševanje zahtevnih pilotnih sodb Kurić, (pod vodstvom Ministrstva za notranje zadeve) in Ališić (pod vodstvom Ministrstva za finance) so prinesle izjemno pozitivne rezultate. Predvsem pa dokaz, da so zaposleni znotraj ministrstev sposobni sami izpeljati zahtevne projekte, brez večjega sodelovanja zunanjih izvajalcev.

 

Ustanovitev Medresorske delovne skupine za koordinacijo izvrševanja sodb Evropskega sodišča za človekove pravice pod okriljem Ministrstva za pravosodje pomeni, da je sistem izvrševanja sodb ustaljen mehanizem, ki pripelje postopek od pravnomočnosti sodbe ESČP do njenega zaključka, ki se kaže v sprejemu končne Resolucije s strani Odbora ministrskih namestnikov Sveta Evrope. Doprinos k ureditvi zadev pa je zagotovo tudi sekundiranje slovenskih predstavnic v Oddelek za izvrševanje sodb Sveta Evrope in registrat ESČP ter napotitev pravnega svetovalca/ so-zastopnika pred ESČP na Stalno predstavništvo v Strasbourgu.

 

Slovenija je v skoraj 25 letih članstva v organizaciji Sveta Evrope, skozi primere pred ESČP, prehodila težko pot tranzicije. ''Pilotni primeri'', kot so Izbrisani, Lukenda in devizni varčevalci Ljubljanske banke, so posledica te tranzicije. Brez sodb ESČP bi ta vprašanja verjetno še danes ostala nerešena.

 

Čeprav se Slovenija ni vedno mogla strinjati s sodbami ESČP (predvsem glede primera varčevalcev, kjer smo utemeljevali potrebo reševanja te tematike v sklopu sukcesije po nekdanji SFRJ), pa dosledno spoštuje načelo vladavine prava in dokončne sodbe polno izvršuje. To nam daje legitimnost, da k polnemu izvrševanju sodb ESČP pozivamo tudi ostale države, saj je vladavina prava bistven del Evropske stabilnosti in miru.