Skoči na vsebino

NOVICA

Novo poglavje na področju izvrševanja alternativnih kazenskih sankcij

V Sloveniji se je tako na politični kot tudi strokovni sceni že dobro desetletje govorilo o potrebi po ustanovitvi probacijske službe – službe, ki bi strokovno obravnavala storilce kaznivih dejanj in usmerjala njihovo vedenje z namenom odpravljanja vzrokov, ki so vplivali na storitev kaznivega dejanja, ob tem, da ostanejo v okolju, kjer živijo in delujejo.

Ustanovitev probacijske službe je bila uvrščena že v Resolucijo o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2007 – 2011, izpostavljena pa tudi v vseh naslednjih letih. Na področju pravosodja jo najdemo v Strategiji pravosodja 2020, v smislu strateškega planiranja na nivoju države pa tudi v Programu državnih razvojnih prioritet in investicij Republike Slovenije za obdobje 2014 – 2017.

Potreba po ustanovitvi probacije je bila prvič deloma udejanjena junija 2016 s sprejetjem »Akcijskega načrta ustanovitve probacijske službe s predlogom potrebnih institucionalnih in normativnih sprememb«, ki je bil podlaga za pripravo Zakona o probaciji, ki ga je Državni zbor sprejel na majski seji lansko leto, uporabljati pa se je začek s 1. 4. 2018. Zakon je določil ustanovitev Uprave za probacijo (UPRO) kot organa v sestavi ministrstva za pravosodje, s petimi probacijskimi enotami po Sloveniji. Uprava bo s svojimi enotami skrbela za izvrševanje skupnostnih kazni, večjo povezanost vseh državnih institucij, ki se ukvarjajo s storilci kaznivih dejanj in prekrškov, ter za njihovo bolj osredotočeno in poglobljeno obravnavo. V programe reintegracije oseb bo vključevala širšo lokalno skupnost, nudila strokovno podporo, razvijala in v praksi izvajala programe za odvračanje od kaznivih dejanj ter vršila sistematični nadzor nad osebami, ki jim je država naložila izpolnjevanje določenih obveznosti. Probacijska služba bo osebam v okviru izvrševanja kazenske sankcije nudila pomoč, varstvo in nadzorstvo z namenom, da oseba opusti kazniva dejanja in se uspešno integrira v skupnost, na drugi strani pa sledila cilju zagotavljanja večje varnosti družbe.

S 1. 4. 2018 so tako na probacijsko službo prešle določene naloge, ki so jih doslej izvajali državni tožilci, centri za socialno delo, zavodi za prestajanje kazni zapora, pri hišnem zaporu pa tudi sodišča in policija, kar pomeni, da je Slovenija po dolgih letih načrtovanja vendarle dobila osrednji organ kot del sistema izvrševanja skupnostnih sankcij, ki bo združil izvajanje probacijskih nalog na enem mestu. 

V torek, 3. aprila 2018, je v probacijski enoti Celje potekala slovesnost ob otvoritvi Uprave za probacijo, na kateri so zbrane nagovorili mag. Goran Klemenčič, minister za pravosodje, mag. Danijela Mrhar Prelić, v. d. direktorice Uprave za probacijo, dr. Mojca M. Plesničar z Inštituta za kriminologijo, ter Liviana Lesar iz Probacijske enote Ljubljana.

 

Govorci so izpostavili predvsem dolgo in zahtevno pot do ustanovitve organa, ki pa ima pomemben in dober cilj - poenotiti in poglobiti strokovno obravnavo storilcev kaznivih dejanj ter razviti nove metode dela in programe za osebe, vključene v probacijo.

Na Ministrstvu za pravosodje smo prepričani, da bodo tudi drugi deležniki v sklopu kazensko pravnega sistema v probacijski službi prepoznali strokovnega sogovornika, s katerimi bodo koraki v pravo smer lažji, trdnejši in uspešnejši.