Skoči na vsebino

NOVICA

URSIKS: Predstavitev letnega poročila 2017

Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij je v torek, 17. 4. 2018, organizirala novinarsko konferenco, namenjeno predstavitvi letnega poročila za leto 2017.

 

Generalni direktor Jože Podržaj je uvodoma izpostavil glavne poudarke iz zadnjega poročila: število zaprtih je v preteklem letu malenkost upadlo – v povprečju je bilo dnevno zaprtih 1.348 oseb; struktura kaznivih dejanj je ostala podobna kot v zadnjih letih (na prvem mestu so kazniva dejanja zoper premoženje, sledijo zoper človekovo zdravje, življenje in telo ter gospodarstvo); 34 % zaprtih je lani zaporno kazen prestalo v celoti, ostali so bili pogojno ali predčasno odpuščeni; najbolj zasedeni zavodi so bili: ZPKZ Ljubljana, Maribor, Koper in Dob; uprava je porabila dobrih 39 mio proračunskih sredstev, kar je 5 mio več kot v letu 2016 (predvsem na račun investicijskega vzdrževanja); iz tega razloga je v preteklem letu strošek oskrbnega dne narasel na 80 EUR. Generalni direktor je podal podrobnejšo analizo o strukturi stroška oskrbnega dne in izpostavil, da je znesek izračunan tako, da se višina vseh proračunskih sredstev uprave deli s številom dni v letu in povprečnim številom zaprtih oseb. Kar dejansko ne pomeni, da nas toliko stane konkretna zaprta oseba dnevno, ampak je to dnevni strošek zaporskega sistema, preračunan na zaprto osebo. V oskrbni dan so vključeni vsi stroški zaporskega sistema - od plač zaposlenih, investicij, materialnih stroškov, izobraževanja, zdravstvenega varstva, itn.  Med vsemi stroški daleč največji delež tega zneska predstavljajo plače zaposlenih. Varnostne razmere v slovenskih zaporih so bile preteklo leto ves čas stabilne, izstopala sta dva dogodka – pasivna odpora zaprtih oseb v zavodu Ljubljana in Dob, ki sta bila v javnosti deležna veliko pozornosti. Sicer pa v preteklem letu nismo zabeležili nobenega bega iz zaprtega dela zavoda ali med spremstvom. Upravo še vedno pestijo kadrovske težave, tako pri zaposlitvah pravosodnih policistov kot strokovnih delavcev. Lani smo bili zato primorani odpovedati spremstva v 271 primerih. Vse leto so potekala intenzivna prizadevanja za povečanje števila zaposlenih - Vlada RS je odobrila tudi 20 dodatnih kvot za zaposlitev pravosodnih policistov. Načrtujemo, da bo kadrovski načrt 900 zaposlenih zapolnjen v kratkem. Od pomembnejših dogodkov je izpostavil, da smo z mesecem aprilom v preteklem letu uspešno prevzeli varovanje osrednje sodne stavbe v Ljubljani; da nas je v prvi polovici leta obiskal Odbor za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja (CPT), ki je pohvalil naša prizadevanja za izboljšanje razmer in ni ugotovil večjih nepravilnosti. V poročilu CPT sta za slovenske zapore izpostavljeni predvsem dve težavi: neprimernost bivalnih prostorov in kadrovska podhranjenost. URSIKS pozdravlja tudi ustanovitev Uprave za probacijo, od katere si v zaporih obetamo razbremenitev – na zaporno kazen do dveh let, ki je mejna za prestajanje nekaterih alternativnih (skupnostnih) sankcij, je namreč obsojenih več kot polovica obsojencev.

 

Predstavitev je nadaljevala Lucija Božikov, vodja Sektorja za tretma, ki je poudarila, da rešetke niso nujno prepreke. Izpostavila je prizadevanja za čim večjo odprtost slovenskih zaporov, kar je pohvalil tudi CPT ob nedavnem obisku. Odprtost našega zaporskega sistema z vključevanjem obsojencev v socialno mrežo zunaj zapora prepoznavajo tudi druge evropske države in se v tem delu zgledujejo po nas. Predstavila je potek obravnave zaprtih oseb od nastopa zaporne kazni dalje ter katere specialne obravnave se izvajajo v slovenskih zaporih. Projekt »Razvoj delovnih kompetenc zaprtih oseb« se je uspešno izvajal tudi v preteklem letu. Projekt je sofinanciran iz Evropskega socialnega sklada, njegov namen pa je uvedba in izvedba različnih programov za obravnavo zaprtih oseb s ciljem, da se zaprte osebe usposobi za življenje na prostost. S pridobivanjem delovnih kompetenc se odpravlja tveganja, ki pogojujejo ponavljanje kaznivih dejanj. V letu 2017 sta bili v program vključeni 502 zaprti osebi, od tega 200 v delovno terapijo, 90 v izobraževalne programe in 212 v usposabljanja za delo (NPK). V sodelovanju z Javno agencijo za knjigo RS je v zaporih tudi v letu 2017 potekal projekt »Vključujemo in aktiviramo«, ki je prav tako sofinanciran iz evropskih sredstev in je med zaprtimi zelo dobro sprejet. Posebno pozornost smo v lanskem letu namenili stikom z otroki in poskušali zagotoviti prijaznejše prostore za obiske otrok, ki imajo zaprte starše. Na novinarski konferenci so si prisotni lahko ogledali fotografije prostorov za obiske otrok na različnih lokacijah ter t. i. tiho knjigo, ki so jo v sklopu delovne terapije izdelale obsojenke v ženskem zaporu in bo na voljo otrokom v teh kotičkih. Zaključila je z mislijo – »Kdo je zaprta oseba?« in nanizala odgovore, ki smo jih prejeli od naključno anketiranih. Tako kot je dojemanje ljudi o življenju in o tem kdo je zaprta oseba različno, so bili tudi njihovi odgovori zelo različni. Velika večina zaprtih pa si ne glede na stereotipne predstave javnosti želi premik v življenju, ki jih je zaradi različnih okoliščin pahnilo na drugo stran zakona.

 

Ob zaključku je generalni direktor izpostavil še nekaj aktualnih tem in odgovarjal na novinarska vprašanja.