Skoči na vsebino

NOVICA

Evropska komisarka za pravosodje Věra Jourová izrecno pohvalila napredek Slovenije pri odpravi sodnih zaostankov

Evropska komisija objavila Pregled stanja v pravosodju (Justice Scoreboard) 2018

Evropska komisija je objavila pregled stanja na področju pravosodja v članicah Evropske unije, tako imenovani Justice Scoreboard. Pregled stanja služi kot zunanji nadzorni mehanizem, ki omogoča mednarodno primerjavo ocen stanja sodstva in dostopa do sodišč v Sloveniji. Večino podatkov Evropska komisija pridobi sama, zlasti od Sveta Evrope, Svetovne banke, Svetovnega gospodarskega foruma ter jih obdela po lastni metodologiji, podatki pa se nanašajo na leto 2016.

 

Slovenija po številu pripada novih zadev na prvostopenjskih sodiščih ostaja na visokem tretjem mestu (takoj za Dansko in Avstrijo), kljub temu pa še naprej uspešno zvišuje stopnjo reševanja vseh zadev (101 % v letu 2010, 106 % v letu 2016) in skrajšuje povprečne čase reševanja vseh zadev na prvi stopnji (v letu 2015 82 dni, v letu 2016 72 dni), z izjemo na področju upravnega prava, kjer so se časi reševanja podaljšali. Slovenija je od začetka njenega spremljanja in ocenjevanja v okviru Justice Scoreboard prav tako občutno, za več kot polovico, zmanjšala število odprtih sporov na prvi stopnji ob koncu leta (iz 18,6 zadev na sto prebivalcev v letu 2010 na 7,2 zadeve v letu 2016). Letošnje leto velja posebej izpostaviti tudi dosežke na nekaterih specifičnih področjih evropskega prava, ki so izjemnega pomena za vzpodbujanje tujih investicij. Tako ostaja Slovenija visoko (med prvimi sedmimi članicami) na lestvici po hitrosti reševanja sporov s področja varstva konkurence (101. in 102. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije), v Sloveniji pa se je opazno skrajšalo trajanje reševanja zadev s področja varstva pravic intelektualne lastnine (iz 746 dni v letu 2013 na 165 dni v letu 2016).

 

Prav tako je pomemben pogled na poglavje s kazalniki, ki poleg učinkovitosti merijo tudi kakovost pravosodnih sistemov. Pri vprašanju razpoložljivosti spletnih informacij o pravosodnem sistemu za širšo javnost se Slovenija uvršča v zgornjo polovico držav članic, za uvrstitev na višja mesta pa se bo potrebno v prihodnosti posvetiti tudi dostopu do ciljnih informacij tujejezičnim uporabnikom. Ravno tako smo nekoliko slabše uvrščeni na področju (spletne) informiranosti strank o poteku postopka, kar smo na ministrstvu za pravosodje želeli izboljšati z novim Sodnim redom, po katerem mora predsednik Vrhovnega sodišča sprejeti pravilnik o vpogledu v določene podatke iz vpisnikov prek spletnih strani sodišč. Slovensko sodstvo bo moralo v prihodnje ustrezen napor vložiti tudi v komuniciranje z javnostmi, kjer smo pri uporabljanju družbenih medijev za obveščanje javnosti o delu sodišč na repu lestvice. 

 

Po drugi strani je Slovenija v samem vrhu po številu razvitih informacijskih orodij za ocenjevanje dejavnosti sodišč in vodenja zadev v realnem času. Slovenija je ravno tako ostala med prvimi petimi državami po izvedenih raziskavah med uporabniki sodišč ali pravnimi strokovnjaki. Po raziskavi Eurobarometra pa Slovenija žal še naprej ostaja med državami, kjer je tako med splošno javnostjo kot tudi med gospodarskimi družbami stopnja neodvisnosti sodstva dojeta kot precej slaba, pri čemer med poglavitnimi razlogi za takšno dojemanje ne prevladuje neustrezna pravna ureditev položaja sodstva, temveč vtis, da skušajo ekonomske in politične elite vplivati na sodstvo. Spoštovanje in povečanje zaupanja laične in strokovne javnosti v delo sodstva je tudi  eden od strateških ciljev na področju sodstva v Republiki Sloveniji do leta 2020  v skladu s strategijo Pravosodje 2020. Slovenija se nahaja na tretjem mestu med državami članicami po skupnih splošnih državnih izdatkih za sodišča (kot odstotek BDP), slovensko sodstvo pa nadaljuje trend zmanjševanja števila sodnikov na sto tisoč prebivalcev (50 v letu 2010, 43 v letu 2016). Letošnje leto se Slovenija ravno tako uvršča na sam vrh po odstotku sodnic in sodnikov, udeleženih v stalnem usposabljanju na področju prava Evropske unije ali prava drugih držav članic.

 

Podatki iz pregleda Justice Scoreboard kažejo, da se učinkovitost slovenskega pravosodja kontinuirano izboljšuje in da so bili pretekli napori slovenskega sodstva, vlade, ministrstva za pravosodje in državnega zbora za krepitev pravosodja pretežno ustrezni. Ob predstavitvi letošnjih rezultatov je Slovenijo kot zgled dobre prakse izpostavila tudi evropska komisarka za pravosodje Věra Jourová(več na posnetku - 4.40 minuta). Da je bil v zadnjih nekaj letih storjen velik napredek izhaja tudi iz nedavnih priporočil Sveta Evropske unije v zvezi z nacionalnim reformnim programom Slovenije za leto 2018 in mnenja o programu stabilnosti Slovenije za leto 2018, kjer slovensko pravosodje za razliko od preteklih let že nekaj časa ni več posebej izpostavljeno oziroma omenjeno kot tisto področje, ki terja obsežne reforme. Obenem pa iz pregleda izhaja, da bo določenim področjem v prihodnosti potrebno posvetiti dodatne napore – med te sodi zlasti sojenje v upravnih zadevah, zagotovitev večje transparentnosti pravosodja in pa spopadanje s kriminalom, povezanim s pranjem denarja, kjer pa je zakonodajalec v lanskem letu z zavrnitvijo vladnega predloga obsežne novele Zakona o kazenskem postopku žal zamudil priložnost za napredek.

 

posnetek NK komisarke Jourove