Skoči na vsebino

NOVICA

Vlada seznanjena s Poročilom o izvedenih ukrepih iz Projekta Šilih

Vlada RS se je na svoji 250. dopisni seji 6. 6. 2018 seznanila s Poročilom o izvedenih ukrepih iz Projekta Šilih.

 

Vlada je 26. 10. 2017 potrdila »Projekt Šilih« ter naložila Ministrstvu za pravosodje in Ministrstvu za zdravje, da v predvidenih rokih izvedeta ukrepe iz svoje pristojnosti in o njih poročata.

 

Projekt Šilih temelji na sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju: ESČP) v primeru Šilih proti Sloveniji, dveh odločbah Ustavnega sodišča RS v zadevi Šilih iz leta 2009 in 2016 in sodni poravnavi, sklenjeni z zakoncema Šilih 23. 12. 2016, po 23 letih od smrti njunega sina, Gregorja Šiliha (1993).

 

V okviru Projekta Šilih so bili opredeljeni tako ukrepi za izboljšanje kakovosti in varnosti v zdravstvu, zlasti z mehanizmi za ugotavljanje kršitev pacientovih pravic, posebej ko je posledica smrt pacienta, ter za ugotavljanje in odpravo napak, tako posamičnih kot tudi sistemskih, v zdravstveni obravnavi, kot tudi dodatni ukrepi. Pri tem ima pomembno vlogo obravnava kršitev v okviru ZPacP s poudarkom na mediaciji, nadzor v zdravstvu in obravnava opozorilnih nevarnih in drugih škodljivih dogodkov v zdravstvu. Projekt Šilih je na Ministrstvu za zdravje sprožil in pospešil vrsto aktivnosti za izboljševanje varnosti, kakovosti in učinkovitosti zdravstvene obravnave. Tako tudi preimenovanje Sektorja za kakovost in organizacijo zdravstvenega varstva v aprilu 2018 v Sektor za varnost, kakovost in učinkovitost zdravstvenega varstva nakazuje na prizadevanja za sistemsko ureditev področja kakovosti in varnosti v zdravstvu.

 

Kadar kljub mehanizmom v okviru zdravstvenega sistema ni mogoče preprečiti varnostnih odklonov ter napak in njenih posledic ali se ustrezno odzvati na kršitve, pa je potrebno zagotoviti prednostno obravnavo v sodnih postopkih. S Projektom Lukenda je bila uvedena vrsta sistemskih ukrepov za odpravljanje sodnih zaostankov in sojenje v razumnem roku, ki so nedvomno dali učinkovite rezultate. Novela Zakona o pacientovih pravicah, ki je bila sprejeta 26. 9. 2017, prinaša obveznost prednostne sodne obravnave v primeru smrti ali hude telesne poškodbe, ki nastane med zdravstveno obravnavo, ter posebej hitro postopanje organov v predkazenskem in kazenskem postopku. Običajno gre v tovrstnih zadevah za strokovno zelo specifična vprašanja, zato je pomembna vloga izvedencev zdravstvene stroke, angažiranje večjega števila izvedencev in dokazovanje z izvedenci v nekaterih primerih pa prispeva k daljšemu trajanju postopka. Namen novega Zakona o sodnih izvedencih, cenilcih in tolmačih pa je nasloviti vprašanje strokovnosti dela izvedencev, vključno izvedencev zdravstvene stroke.

 

Doslej je bilo torej od skupaj predvidenih 23 ukrepov v celoti izvedenih 7 ukrepov (ali pa se izvajajo kot stalna naloga): 1 s področja pristojnosti MZ in 6 s področja pristojnosti MP, delno je MZ realiziralo 13 ukrepov; MP in VS pa morata dokončati še 2 ukrepa, povezana z analizo sodnih primerov. Analiza obravnavanih sodnih primerov je v zaključni fazi. Podrobneje bodo njeni rezultati predstavljeni v skupni analizi, ki bo pripravljena predvidoma do 30. 6. 2018 in objavljena na spletnih straneh MP in MZ. Med načrtovanimi normativnimi ukrepi je nerealizirana priprava predloga Zakona o kakovosti in varnosti v zdravstvu, MZ pa je pripravilo izhodišča zakona.

 

Potrebno se je zavedati, da je za uveljavitev ukrepov in sprememb, ki izhajajo tudi iz Projekta Šilih, potrebno sodelovanje strokovnih združenj ter izobraževanje in usposabljanje vseh deležnikov tako v zdravstvu kot tudi v pravosodju. Pristojne institucije in strokovna javnost je bila vključena v projekt Šilih in na ta način tudi seznanjena s pričakovanimi (tudi srednjeročnimi) učinki nekaterih ukrepov. Projekt Šilih pomeni tudi dolgoročna prizadevanja za spreminjanje kulture varnosti in kakovosti pri obravnavanju pacientov, zato je za doseganje ciljev projekta pomembna zavezanost tudi naslednje vlade. Ministrstvo za zdravje si prizadeva tudi za izboljšanje sodelovanja (in posredovanja podatkov) s  ključnimi deležniki na tem področju, le tako bo možno izboljšanje varnosti in kakovosti zdravstvene obravnave. Projekt Šilih je bil deležen tudi pozornosti medijev in s tem vplival na ozaveščanje širše javnosti glede primera Šilih in ukrepov, ki so potrebni za izboljšanje stanja na področju preprečevanja varnostnih odklonov in zmanjševanja napak med zdravstveno obravnavo in na področju morebitnih posledičnih sodnih postopkov.

 

Projekt Šilih je torej naslovil tako izvorne razloge oziroma postopke za preprečevanje in raziskovanje razlogov za napake oz. poslabšanje zdravja ali smrt pacienta med zdravstveno obravnavo kot tudi ukrepe za ustrezno sodno obravnavo očitanih kršitev, s ciljem, da se primeri kot je bil primer Šilih ne bi več ponovili.