Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Dejstva o razrešitvi obsojenega notarja Jožeta Sikoška

Mediji so v zadnjem obdobju izdatno poročali o odločbi Ministrstva za pravosodje, s katero je bil opravljanja notarskega poklica razrešen ljubljanski notar Jože Sikošek. Zaradi zanimanja za okoliščine razrešitve in drugih postopkov zoper Jožeta Sikoška v nadaljevanju podajamo nekaj dodatnih informacij. 

 

Ministrstvo za pravosodje na podlagi Zakona o notariatu za potrebe izvajanja svoje nadzorne funkcije izvaja periodična, polletna preverjanja notarjev v kazenski evidenci. Konec leta 2017 se je tako seznanilo z informacijo, da je bila Jožetu Sikošku s sodbo Okrožnega sodišča v Kranju, ki je postala pravnomočna s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani dne 25. 4. 2017, izrečena kazenska sankcija pogojne obsodbe z  določeno osemmesečno zaporno kaznijo, ki se ne bo izvršila, če v roku dveh let po obsodbi slednji ne bo storil kaznivega dejanja. Ministrstvo za pravosodje je v januarju 2018 pričelo s postopkom razrešitve, v katerem je pridobilo vse potrebne listinske dokaze in tudi opredelitve notarja do očitkov, ki izhajajo iz tega dejstva, z odločbo z dne 20. 7. 2018 pa ga je (z dnem dokončnosti odločbe) razrešilo zaradi ugotovitve, da ni vreden javnega zaupanja za opravljanje notariata, zaradi česar več ne izpolnjuje z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje notariata. Obenem velja izpostaviti tudi dejstvo, da je vpogled v arhivsko dokumentacijo razkril, da je bil razrešeni notar Jože Sikošek v letu 2006 imenovan po starem postopku, mimo tedaj že veljavnega predpisanega postopka, torej brez preverjanja strokovne usposobljenosti s strani strokovne komisije, ki je bila s spremembami Zakona o notariatu v letu 2005 uzakonjena kot obvezna faza postopka imenovanja notarjev. Odločba o imenovanju bi zaradi tega morala biti po uradni dolžnosti odpravljena z izrednim pravnim sredstvom, vendar je rok za to potekel eno leto po imenovanju, torej v letu 2007. 

 

Pogoja »vreden javnega zaupanja za opravljanje notariata« v skladu z določbo petega odstavka 8. člena Zakona o notariatu (ZN) ne izpolnjuje tisti, za katerega je na podlagi dosedanjega dela, ravnanja ali obnašanja utemeljeno sklepati, da notarskega poklica ne bo opravljal strokovno, pošteno ali da kot notar ne bo varoval ugleda notarskega poklica ter nepristranskosti, ali kdor je bil obsojen za kaznivo dejanje, zaradi katerega je moralno nevreden za opravljanje notariata, dokler se kazenska sankcija po zakonu ne izbriše. V tem pogledu je pomembno dejstvo, da je bila Sikošku kazenska sankcija izrečena zaradi kaznivega dejanja pomoči pri storitvi hujše oblike kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po prvem in drugem odstavku 244. člena Kazenskega zakonika (KZ), za katero je zagrožena kazen do osem let zapora. 

 

Ni odveč poudariti, da Ministrstvo za pravosodje kot izvršilni organ izvršilne veje oblasti z razrešitvijo notarja Jožeta Sikoška zgolj dolžnostno uresničuje in varuje javni interes, ki ga izražajo določbe Zakona o notariatu, ki so tudi podlaga izpodbijane odločbe o razrešitvi. Ker gre torej za dolžnostno ravnanje izvršilnega državnega organa pri uresničevanju zakona, bi glede na naravo in prizadete vrednote ter pravne dobrine, ki so predmet kazenskopravnega varstva kaznivega dejanja, zaradi katerega je bil notar Sikošek pravnomočno obsojen, kazenska sankcija pa bo vpisana v kazensko evidenco do poteka roka zakonskega izbrisa ( torej do 12. 5. 2020),  bila vsaka drugačna odločitev Ministrstva za pravosodje nedopustna in bi pomenila izvotlitev ter izpodkopavanje moči zakona, v tem primeru Zakona o notariatu, oziroma javnega interesa, ki ga ta zakon izraža.

 

V javnosti se je z razrešitvijo pogosto povezovala tudi vloga notarja pri najemu spornega posojila ene od političnih strank, kar je bilo v medijih izpostavljeno v začetku letošnjega leta, vendar takšne navedbe niso točne. Nosilni argument za razrešitev je bila, kot zapisano, pravnomočna sodba Višjega sodišča v Ljubljani iz leta 2015 zaradi storitve kaznivega dejanja pomoči pri storitvi hujše (kvalificirane) oblike kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po prvem in drugem odstavku 244. člena v zvezi s prvim odstavkom 27. člena KZ. Za presojo vloge in odgovornosti notarja za sklenitev nezakonite posojilne pogodbe pa so stekli drugi postopki, med njimi tudi (še nezaključen) pregled poslovanja pri Notarski zbornici Slovenije. Je pa Ministrstvo za pravosodje tekom upravnega spora, ki ga je Jože Sikošek že sprožil (tožba je bila zaradi dejstva, da odločbe njegova pooblaščenca takrat še nista prevzela (izkazano s potrdilom o vročitvi), zavržena kot preuranjena), ugotovilo tudi to, da je Jože Sikošek tožbi priložil tudi izpisek iz kazenske evidence, ki ga je pridobil z zlorabo pooblastila in pravice dostopa do kazenske evidence, ki mu ga kot notarju daje Zakon o gospodarskih družbah za stranke, ne pa za njega samega, predvsem pa za popolnoma druge namene. Iz opisanega razloga je Ministrstvo za pravosodje pristojnemu tožilstvu  naznanilo sum storitve uradno kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, Informacijskemu pooblaščencu podalo tudi predlog za uvedbo postopka o prekršku po 5. točki prvega odstavka 91. člena ZVOP-1 in Notarski zbornici Slovenije predlagalo uvedbo disciplinskega postopka zaradi storitve hujše disciplinske kršitve po Zakonu o notariatu.

 

Z ozirom na to, da je Ministrstvo za pravosodje v okviru svojih nadzorstvenih pristojnosti in odgovornosti izvedlo vse z zakonom predvidene ukrepe in predlagalo uvedbo ustreznih postopkov, za katere so po zakonu pristojni drugi organi (predkazenski postopek ODT v Ljubljani, prekrškovni postopek pri IP, disciplinski postopek in prevzem notarskega arhiva pri NZ), predlagamo, da se glede omenjenih postopkov obrnete na pristojne organe, ki jih tudi vodijo.