Skoči na vsebino

NOVICA

Zasedanje Sveta za pravosodje in notranje zadeve v Bruslju

Danes je v Bruslju potekal svet za pravosodje in notranje zadeve, ki se ga je udeležila tudi ministrica Andreja Katič.

Ob robu zasedanja se je na delovnem zajtrku najprej srečala z nemško ministrico Katarino Barley in portugalsko ministrico Francisco van Dunem. Ministrice so razpravljale o prihajajočem trio predsedstvu ter se dogovorile za tesno sodelovanje v tem okviru. Soglašale so, da je uveljavljanje vladavine prava eno temeljnih izzivov, od katerega je odvisna tudi prihodnost EU, zaradi česar bo zagotovo ena od prioritet trio predsedstva.

 

V okviru zasedanja sveta je bilo za Slovenijo pomembno, da je bil potrjen splošni pristop glede Direktive o nekaterih vidikih pogodb za prodajo blaga. Ta spreminja obstoječo potrošniško prodajo blaga, tako da potrošnikom v vsej Evropski uniji prinaša enotna (harmonizirana) pravila glede uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov za primer, ko ima blago kupljeno neposredno v trgovini ali preko spleta, napako. Na ta način se bo zlasti v primeru spletnih in drugih nakupov na daljavo okrepilo čezmejno varstvo potrošnikov, saj se bo s popolno harmonizacijo ključnih pravic potrošnika zmanjšala pravna negotovost in povečalo zaupanje potrošnikov, ki bodo sedaj lažje uveljavili svoje pravice.

 

Republika Slovenija se je ves čas pogajanj intenzivno zavzemala za ohranitev visoke nacionalne ravni varstva potrošnikov. Ocenjujemo, da sprejeto besedilo predstavlja uravnotežen kompromis med varstvom pravic potrošnikov na eni in interesi podjetij na drugi strani. Potrošnik bo lahko zaradi uvedbe hierarhije jamčevalnih zahtevkov v primeru napake na blagu najprej zahteval neodplačno odpravo napake, in sicer popravilo ali zamenjavo blaga, šele v drugi fazi bo lahko zahteval znižanje kupnine ali odstop od pogodbe. Kljub temu pa bo potrošnik v primeru, ko se napaka na blagu pojavi v manj kot 30 dneh od izročitve blaga, lahko odstopil od pogodbe in zahteval vračilo kupnine (t.i. pravica do zavrnitve). Glede na to, da takšen sistem predvideva tudi predlog nove slovenske potrošniške zakonodaje, je bila vključitev te pravice v besedilo direktive ključna za podporo Slovenije direktivi. Z vidika nacionalnega prava je bilo temeljno tudi, da države članice lahko za določene kategorije blaga določijo fiksna obdobja, ki se smatrajo kot razumna za popravilo in zamenjavo blaga, kar bo potrošnika varovalo pred zavlačevanjem odprave neskladnosti s strani prodajalca. Končno je treba izpostaviti tudi da je bilo tekom pogajanj doseženo, da lahko države članice, ki nacionalno poznajo institut obvezne garancije za brezhibno delovanje blaga (tudi Slovenija) ohranijo ureditev zahtevkov potrošnika napram proizvajalcu.

 

Poleg tega je svet ministrov potrdil splošni pristop glede prenovitve t.i. Uredbe Bruselj IIa, ki ureja pristojnost, priznanje in izvršitev odločb v zakonskih sporih in sporih glede starševske odgovornosti ter glede mednarodnega protipravnega odvzema otrok. V čezmejnih postopkih odločanja o priznanju in izvršitvi odločb glede starševske skrbi in stikih ter odločb glede protipravnega odvzema otrok se namreč po eni strani krepi varstvo pravic otroka, s tem, da bodo ti postopki sedaj z odpravo postopka razglasitve izvršljivosti (eksekvatura) potekali hitreje in ceneje. Poleg tega se kot temeljno načelo v ospredje postavlja pravico otroka, da izrazi svoje mnenje. Po drugi strani pa se glede odločb o stikih in nekaterih odločb glede protipravnega odvzema otroka ustrezneje varuje in krepi pravice obrambe osebe proti kateri se zahteva izvršitev.

 

Ključen napredek prenovitve uredba dosega s tem, da je po novem omogočeno kroženje javnih listin in dogovorov glede sporazumne razveze ali glede starševske odgovornosti, ki so bile sestavljene in potrjene oz. ki so bili registrirani izven sodišč. Podobno kot v nekaterih drugih državah članicah je namreč tudi v novi slovenski družinski zakonodaji predvidena sporazumna razveza pred notarjem, ki bo pod določenimi pogoji imela zavezujoč pravni učinek tudi v drugih državah članicah.

 

Nenazadnje je svet potrdil splošni pristop tudi do Uredbe o e-dokazih. Temeljni namen tega predloga je vzpostaviti hiter in učinkovit mehanizem izmenjave elektronskih dokazov v kompleksnih kazenskih zadevah. Trenutni sistem mednarodne pravne pomoči je izjemno neučinkovit pri pridobivanju dokazov, kadar gre za preiskovanje kriminalitete (npr. organizirane kriminalitete in terorističnih kaznivih dejanj), ki se pogosto poslužuje elektronskih poti komunikacije. V praksi je poleg prepočasnega ukrepanja, ena glavnih težav pri pridobivanju e-dokazov dejstvo, da ti obstajajo v oblaku in niso fizično vezani na teritorij države. Uredba zato vzpostavlja nov sistem pridobivanja teh dokazov, tako da sodni organ države, kjer poteka preiskava kaznivega dejanja naslovi nalog za pridobitev ali zavarovanje dokaza direktno na ponudnika storitev ali njegovega zakonitega zastopnika v drugi državi članici. Slovenija je bila ves čas pogajanj kritična do sistema, po katerem bi se sodni organ druge države obračal neposredno na ponudnika brez sodelovanja države, v kateri se ponudnik nahaja. Zato smo se tekom pogajanj zavzemali za sistem notifikacije, po katerem mora država, ki zaproša poleg ponudnika obvestiti tudi državo, v kateri se ta nahaja. Za Slovenijo je pomembno, da ohranjamo ustrezno ravnovesje med učinkovitostjo in varstvom temeljnih pravic, saj bo varstvo temeljnih pravic zagotovilo procesno kvaliteto dokazov.