Skoči na vsebino

NOVICA

Vlada sprejela predlog novega Zakona o nepravdnem postopku

Vlada je danes sprejela predlog novega Zakona o nepravdnem postopku, ki bo nadomestil veljavni zakon, ki je bil sprejet leta 1986 in do danes ni bil nikoli noveliran, v njegove določbe pa so posegli leta 2002 sprejeti Stvarnopravni zakonik, leta 2008 sprejeti Zakon o duševnem zdravju ter leta 2017 sprejeta novela Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E).

Ključni razlog za sprejem novega Zakona o nepravdnem postopku je povezan s sprejetjem Družinskega zakonika, ki se začne uporabljati 15. 4. 2019, in po katerem bodo v vseh družinskopravnih razmerjih odločala sodišča v nepravdnem postopku. 

 

Družinski zakonik je praktično v celoti prenesel pristojnost za odločanje v družinskih zadevah s centrov za socialno delo na sodišča in določil nekatere nove pristojnosti sodišč. Ureditev v DZ se zaradi tega ne bo mogla uspešno izvajati, če za njeno učinkovito izvajanje ne bodo prilagojena tudi postopkovna pravila sodnih postopkov, v katerih se rešujejo spori in urejajo razmerja, ki jih materialnopravno ureja DZ.

 

Cilji, ki jih zasleduje nov predlog Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1):

 

-    pravočasna prilagoditev določb sodnega postopka, po katerem se bodo urejala razmerja, ki jih materialnopravno na novo ureja Družinski zakonik, 
-    izboljšanje položaja otrok v družinskih razmerjih, tako med postopkom kot po končanem postopku, oziroma zagotovitev učinkovitejšega izvajanja načela varovanja koristi otroka, ki je temeljno načelo našega družinskega prava,
-    hitrejše reševanje zadev na družinskem področju, kar je posebej pri odločanju o ukrepih za varstvo koristi otroka izjemno pomembno, saj imajo lahko predolgi postopki za otroka nepopravljive negativne posledice na njegov nadaljnji razvoj, ter hkrati omogočiti enotno obravnavanje celotne družinske situacije pred istim sodiščem po pravilih enega sodnega postopka,
-    ustrezna umestitev centrov za socialno delo v postopke na način, da ta ustreza njihovi vlogi, kot je bila določena z Družinskem zakoniku, ki je okrepil njihovo strokovno-svetovalno ter podporno in predlagalno vlogo v sodnih postopkih. 

 

Z novim ZNP-1 se spreminjajo tudi splošne določbe glede nepravdnih postopkov, poglavitne rešitve pa gredo:


1.)  v smeri večjega vsebinskega odločanja tudi v teh postopkih,
2.) v smeri poudarjanja vloge sodnika v teh postopki, kjer mu nove procesne možnosti omogočajo, da glede na konkretne okoliščine in v luči varstva oseb, ki je dolžan varovati po uradni dolžnosti, sprejeme postopkovno najprimernejšo rešitev,
3.) reformirajo se izredna pravna sredstva v nepravdnih postopkih – večja vloga Vrhovnega sodišča, ki bo tudi v teh postopkih imelo sedaj možnost poenotenja sodne prakse in skrb za njen razvoj.