Skoči na vsebino

NOVICA

Posilstvo je kaznivo

Na Ministrstvu za pravosodje je danes na pobudo ministrice za pravosodje Andreje Katič potekal sestanek o ustreznosti kazensko pravne obravnave nasilja nad ženskami, ki ga je vzpodbudila razprava o definiciji kaznivega dejanja posilstva.

Veljavni slovenski Kazenski zakonik (KZ-1) glede kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost uporablja t.i. model prisile. Čeprav se je v sodni praksi zahteva po uporabi prisile oziroma grožnje začela interpretirati širše, različna stališča nakazujejo potreben razmislek o spremembah zakonske definicije. Ministrica Katič je v luči tega že večkrat poudarila, da je posilstvo kaznivo dejanje, da je potrebna ničelna toleranca do vsakega nasilja, ter da je absolutno nesprejemljivo, da glede tega v javnosti obstajajo dvomi. 

 

Sestanka so se poleg ministrice za pravosodje Andreje Katič in državnega sekretarja Gregorja Strojina udeležili tudi predstavniki državnega tožilstva, Amnesty International Slovenije, Ženskega lobija Slovenije, Društva za nenasilno komunikacijo, Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, Pravnega informacijskega centra, Zavoda raziskovalni Inštitut 8. marec in Unicefa.

 

Na srečanju je bilo obravnavano širše vprašanje položaja žensk v družbi in vprašanje nasilja nad ženskami ter v tem okviru tudi vprašanje ustreznosti definicije posilstva v 170. členu KZ-1. Sogovorniki so spregovorili o praktičnih izzivih, predvsem pri ustrezni kvalifikaciji kaznivih dejanj in njihovem dokazovanju. Predvsem je pomemben poudarek na ozaveščanju z vidika kaznivosti ravnanj in na ozaveščanju žrtev posilstev, da kaznivo dejanje sploh prijavijo. Poleg samega kazenskega pregona je ključna prevencija, zato bo v kontekstu širšega obravnavanja tematike nujno sodelovanje drugih resorjev, kot so MDDSZEM, MIZŠ, MNZ in MZ. Ministrica pri tem vidi še posebej pomembno vlogo nevladnih organizacij, ki ogromno dela opravijo že sedaj, saj žrtvam nudijo pomoč, svetovanje in oporo. 

 

Državni sekretar Strojin je zbranim predstavil tudi rešitve, ki jih v zvezi s tem prinaša predlog novele ZKP-N, s katero se spreminja paradigma obravnavanja položaja žrtev kaznivih dejanj. Po sprejemu novele ZKP žrtve oziroma oškodovanci ne bodo več zgolj kolateralna škoda kaznivega dejanja, temveč bo skrb za njihovo dobrobit in procesne pravice stopila v ospredje. 

 

Ministrica se je zavzela, da bo glede na izpostavljene težave, predstavljene pomisleke in pobude s strani nevladnih organizacij ter na podlagi mednarodnih in domačih raziskav, prišlo do tehtnega razmisleka o potrebnih spremembah kazenskega zakonika. Rešitve bodo pripravljene v sodelovanju s stroko, pri tem procesu pa bo potrebna najširša družbena, zlasti pa politična podpora, zato poleg aktivne vloge nevladnih organizacij ministrica pozdravlja tudi pobude v parlamentu.

 

Po njenem mnenju je ob spremembah zakonodaje treba voditi tudi širšo razpravo - na različnih resorjih, v okviru nevladnih organizacij, vsepovsod, kjer je primeren prostor – o položaju žensk in njihovih pravicah v družbi. Ob dogodku je zato napovedala oblikovanje  posvetovalne skupine, ki bo v pomoč pri izvajanju nalog iz resorja Ministrstva za pravosodje ter soočanju argumentov. Predstavnikom nevladnih organizacij je predlagala redna srečanja o aktualnih temah s področja pravosodja, predvsem pa glede uresničevanja temeljnih človekovih pravic v Sloveniji.