Skoči na vsebino

NOVICA

Ministrica ob napovedani tožbi Evropske komisije podprla slovenske organe

Ministrica za pravosodje Andreja Katič je v zvezi z napovedjo Evropske komisije, da bo zoper Slovenijo vložila tožbo pred Sodiščem EU, napovedala odločen odgovor in podporo slovenskim organom pregona za razjasnitev okoliščin ob sanaciji bank leta 2013.

Evropska komisija (EK) tožbe sicer še ni vložila, zaradi česar njeni argumenti še niso znani, lahko pa o njih sklepamo na podlagi dosedanjih aktivnosti. Srž problema se nanaša na preiskavo Banke Slovenije (BS) zaradi suma kaznivih ravnanj ob sanaciji bank leta 2013. Med slovenskimi in evropskimi organi je prišlo do različnih stališč glede definicije arhivov EU. Stališče EK bi v praksi pomenilo, da bi bilo za preiskavo potrebno vnaprejšnje soglasje Evropske centralne banke (ECB), to pa je za Slovenijo nesprejemljivo, saj je pri preiskavah element presenečenja ključen, priprave pa morajo potekati v tajnosti.

 

Slovenski organi pregona so v okviru začetnih preiskovalnih aktivnosti najprej večkrat skušali zagotoviti sodelovanje vodstva BS za pridobitev relevantne dokumentacije, a so bili pri tem neuspešni. Kriminalisti in tožilci so na podlagi odredbe sodišča zato leta 2016 opravili hišno preiskavo, v okviru katere so zasegli dokumente v fizični in elektronski obliki, podatke iz centralnega strežnika BS ter določeno strojno opremo.

 

BS se je šele ob izvedbi hišne preiskave pričela sklicevati na imuniteto EU oziroma nedotakljivost njenih arhivov. EK pojem arhiva tolmači široko, tako da naj bi vsa dokumentacija, vključno s pripravljalnimi dokumenti za sestanke ECB, zapisniki ipd. dokumenti, poslanimi elektronsko v BS, uživala zaščito. Po mnenju ministrice Katič bi tako široka interpretacija v praksi zelo otežila kakršnekoli preiskave kaznivih dejanj v BS, pa tudi drugih organih, ki z evropskimi neposredno komunicirajo, kar zagotovo ne more biti cilj EU, ki je med drugim zavezana načelom transparentnosti, javnosti in vladavine prava.

 

EK je Sloveniji očitala tudi kršitev načela lojalnega sodelovanja, ker da slovenski organi niso konstruktivno razpravljali z ECB, kako bi uskladili nedotakljivost arhivov Unije z nacionalno preiskavo. Po oceni ministrice Katič lahko Slovenija jasno izkaže, da so se naši organi z ECB ves čas aktivno trudili najti rešitev in kot kršitev načela lojalnosti dokaže ravno ravnanje ECB, saj se zdi, da je bilo ves čas usmerjeno zgolj k preprečevanju preiskave v BS.

Ministrica Katič je napovedala, da bo Slovenija tožbo, ko jo bo prejela, natančno preučila in nanjo odgovorila. Poleg tega, da bo sodba Sodišča EU pomembna za Republiko Slovenijo in njene postopke ugotavljanja okoliščin za odločitve leta 2013, bo odgovorila tudi na pomembna vprašanja za vse države članice.

 

Ministrica Katič je dodatno opozorila, da je takšen pristop EK prav tako sporen iz vidika načela transparentnosti delovanja evropskih in z njimi povezanih nacionalnih institucij, saj imajo njihovo delo in odločitve velik vpliv na položaj Slovenije in njenih državljanov oziroma davkoplačevalcev. Primer postavlja vprašanje, čigave koristi evropske institucije zasledujejo. Sanacija bank leta 2013 je slovenske davkoplačevalce stala več milijard evrov oziroma več tisoč evrov na vsakega prebivalca, od dokapitalizacij bank do odškodnin za razlaščene lastnike podrejenih obveznic. Nujno je, da so okoliščine in odgovornost za morebitne nepravilnosti ali kazniva ravnanja ustrezno ugotovljene, ter da se jasno zavrne načelo socializacije izgub v korist zasebnega kapitala.