Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Otvoritev sodnega leta 2019

Ministrica za pravosodje Andreja Katič se je danes udeležila slovesne otvoritve sodnega leta 2019. Slavnostni govornik na današnji slovesnosti je bil predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije mag. Damijan Florjančič, zbrane pa so, poleg ministrice Katič, nagovorili tudi predsednica sodnega sveta dr. Barbara Nerat, generalni državni tožilec Drago Šketa, generalni državni odvetnik mag. Jurij Groznik ter podpredsednica Odvetniške zbornice Slovenije Alenka Košorok Humar.

V nadaljevanju objavljamo besedilo nagovora ministrice za pravosodje Andreje Katič. Velja govorjena beseda!  


»Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije mag. Damijan Florjančič, 
spoštovane predsednice in predsedniki sodišč,
spoštovani zbrani,

veseli me, da lahko v vlogi ministrice za pravosodje letos prvič prisostvujem otvoritvi novega sodnega leta.

 

Na Ministrstvu za pravosodje rezultate poslovanja sodišč z zanimanjem spremljamo. Pogosto so tudi predmet obravnave v Državnem zboru Republike Slovenije. Žal velikokrat nekateri poslanci v javnosti ne navajajo dejanskih podatkov.

 

Zato me veseli, da lahko na podlagi podatkov o poslovanju sodišč v preteklih letih, zlasti imam tu v mislih vsakoletno poročilo o učinkovitosti in uspešnosti sodišč in še zlasti poročilo za leto 2017, podam oceno, da je izvajanje sodne oblasti v Republiki Sloveniji učinkovito in uspešno. 

 

Slovenska sodišča ob zmanjšanju števila sodnikov obvladujejo pripad zadev in zmanjšujejo število nerešenih zadev, skrajšuje se pričakovani čas in povprečni čas rešitve zadev, niža pa se tudi povprečna starost nerešenih zadev.

 

Še zlasti me veseli, da sodni zaostanki niso več sistemski problem, kar je bilo prepoznano tudi v mednarodnem prostoru.

 

Seveda pa so na nekaterih področjih izzivi, ki jih je treba spremljati in reševati. Tudi zato je pomembno določanje prioritet in prav tako - ambicioznih ciljev.

 

Slovensko sodstvo je s svojo analitiko ter sposobnostjo načrtovanja in izvajanja kakovostnih premikov na organizacijski ravni zgled ne le drugim pravosodnim deležnikom, temveč tudi mednarodno. Vse to prav gotovo ni samoumevno. Odvisno je od ljudi in njihove strokovnosti ter predanosti. Za to vam iskreno čestitam ter se vam zahvaljujem.

 

Pristojnosti Ministrstva za pravosodje v razmerju do sodstva so omejene in tako je tudi prav. Zlasti je ministrstvo tisto, ki zagotavlja splošne pogoje za delovanje sodstva - v smislu priprave ustrezne zakonodaje, zagotavljanja prostorskih pogojev, določene pristojnosti pa ima tudi z vidika nadzora sodne uprave. 

 

Da sodstvo lahko deluje, skrbimo tudi za zagotavljanje pogojev in kakovosti dela drugih pravosodnih deležnikov. Od izvedencev, cenilcev in tolmačev na eni strani, pa do sistema izvrševanja kazenskih sankcij, vključno s probacijo.

 

Pri zagotavljanju materialnih pogojev je bilo v preteklih letih že veliko narejenega. Od zagotovitve lastnih prostorov za sodišča v Mariboru, Novi Gorici, Celju in Trebnjem, do energetske prenove sodnih stavb v Murski Soboti, Celju in Slovenj Gradcu. Obnavljali smo strehe, menjali stavbno pohištvo, obnavljali kotlovnice, omogočali dostop gibalno oviranim osebam, gradili sisteme tehničnega varovanja ter posodabljali vozni park sodišč. 

 

Veliko načrtov je še za v prihodnje. A med pomembnejšimi bi prav gotovo izpostavila začetne aktivnosti za izgradnjo nove sodne stavbe v Ljubljani, s katerimi bomo v dogovoru in s sodelovanjem Vrhovnega sodišča pričeli že letos.  

 

Sprememba Zakona o sodiščih, sprejeta v letu 2013  je vzpostavila podlago za ustanovitev Službe za nadzor organizacije poslovanja sodišč. V sodstvu je bila sprejeta z neodobravanjem, tudi s strahom pred posegi ministrstva v neodvisnost sodnikov, kar je bil tudi eden od razlogov, da trajalo več kot tri leta, da se je predmetna služba tudi dejansko formirala. Menim pa, da lahko danes vsi skupaj ugotovimo, da se črnoglede napovedi niso uresničile. 

 

V preteklih dveh letih so bile postavljene smernice in zasnovani temelji za nadaljnje izvrševanje pristojnosti Ministrstva za pravosodje na tem področju. 

 

Temeljni cilj tako ostaja: povečati učinkovitost delovanja sodne uprave in na ta način posledično prispevati tudi k povečanju učinkovitosti same sodne veje oblasti, in trdno sem prepričana, da je to naš skupni interes. Poročila službe so vam, spoštovani predsedniki in predsednice,  zagotovo v pomoč.

 

V letu 2018 se je kot organ v sestavi ministrstva ustanovila Uprava za probacijo. Delovati je pričelo pet probacijskih enot, ki so zadolžene za izvrševanje skupnostnih sankcij. Predstavniki Uprave so obiskali vsa okrožna sodišča ter predstavili polje svojega delovanja. Medsebojno sodelovanje se krepi in širi, je pa praksa že pokazala, da prihaja do določenih težav, ki jih bo treba razrešiti s skupnimi močmi. 

 

V okviru izvrševanja svojih pristojnosti sta tako ministrstvo kot tudi sodstvo, žal večkrat deležna kritik, ki prehitro izhajajo iz predsodkov - ne pa iz dejstev. Težko sprejmem – tudi s strani posameznih predstavnikov sodstva – včasih pavšalne kritike na račun zakonodaje. 


Ne bom se ozirala v preteklost, razen kolikor se želim iz izkušenj drugih kaj naučiti. Vedno je odprto povabilo, da pobude za spremembe skupaj preučimo in pripravimo najboljši možen predlog zakonskih sprememb. Nihče med nami pa v rokah ne drži čarobne paličice, rešitve so odvisne od skupnega dela in usklajevanja. Pogosto se celo izkaže, da zakonske spremembe niti niso potrebne, da se rešitve najde že z drugačnimi organizacijskimi pristopi. 

 

Sama si želim, kot sem ob različnih priložnostih že poudarila, z vsemi deležniki v pravosodju konstruktivno sodelovati. Prepričana sem, da se dobre in premišljene odločitve lahko sprejemajo le v dialogu, če že ne v poglobljeni razpravi. Ta mora, vsekakor, temeljiti na spoštljivih odnosih med deležniki. Odločitve pa naj se sprejemajo odgovorno, ob upoštevanju čim večjega nabora dejstev in dejavnikov, ob zavedanju različnih interesov, lastnih zmožnosti, pa tudi omejitev. 

 

S skrbno pretehtanimi učinki in posledicami moramo graditi trdne temelje, saj lahko z nasprotnim pristopom hitro porušimo, kar se je gradilo daljši čas. Menim, da smo s sodelovanjem, v teh petih mesecih mojega mandata, to našo pripravljenost že izkazali. 

 

V zakonodajni postopek ravno v tem obdobju vstopata dva pomembna zakonska predloga, ki sta bila tovrstnega pristopa, s širokim in pretehtanim strokovnim in medresorskim usklajevanjem, tudi deležna. 

 

Z novim Zakonom o nepravdnem postopku prenavljamo najstarejši postopkovni zakon ter ga prilagajamo prenosom pristojnosti odločanja, ki jih je predvidel Družinski zakonik. 

 

Novelo N Zakona o kazenskem postopku smo usmerili v krepitev položaja žrtev v kazenskih postopkih, vanjo pa vnesli tudi vrsto določb usmerjenih v učinkovitejše delovanje deležnikov. 

 

Ključni izzivi na tem področju nas še čakajo, zato bomo takoj po tem vzpostavili delovno skupino za preučitev realnih možnosti prenove predkazenskega postopka. 

 

Nadaljevali bomo z začetim in že v veliki meri opravljenim delom glede mreže sodišč. Čakajo nas odločitve, ki jih bomo lahko sprejeli in realizirali le ob vašem sodelovanju. 

 

Dela pa se lotevamo tudi na področju imenovanja sodnikov. Razprave v parlamentu so žal pokazatelj, da je nujno potrebno zmanjšati vpliv politike na sodno vejo oblasti. 
 
Prioritete Ministrstva za pravosodje se ujemajo s prioritetami sodstva, seveda v luči oziroma ob upoštevanju naših pristojnosti. 

 

Na vseh teh področjih, brez upoštevanja prej omenjenih načel - konstruktivne, spoštljive in odgovorne razprave - ne bo šlo. Sama se jih bom držala in upam ter verjamem, da se mi boste pri tej drži, s svojimi zgledi in prispevki, pridružili tudi vi.

 

Hvala. Uspešno delo želim!«