Skoči na vsebino

NOVICA

Po raziskavi Justice Scoreboard zaupanje v neodvisnost sodstva višje kot v preteklih letih

Evropska komisija je objavila pregled stanja na področju pravosodja v članicah Evropske unije, tako imenovani Justice Scoreboard. Gradivo predstavlja letni pregled kazalnikov, ki so pomembni za neodvisnost, kakovost in učinkovitost pravosodja. Je primerjalno informacijsko orodje, katerega cilj je pomagati EU in državam članicam, da izboljšajo učinkovitost svojih nacionalnih pravosodnih sistemov z zagotavljanjem objektivnih, zanesljivih in primerljivih podatkov.

Pregled stanja pravosodja je del orodja EU za krepitev vladavine prava s spodbujanjem reform pravosodja in spoštovanjem standardov vladavine prava v vseh državah članicah. Spoštovanje vladavine prava, vključno z neodvisnostjo pravosodnih sistemov, pomembno vpliva na odločitve o poslovnih naložbah in s tem na gospodarsko rast. Kot je poudarilo Sodišče Evropske unije, je sam obstoj učinkovitega sodnega varstva s strani neodvisnih sodišč bistvo vladavine prava.


Slovenija tudi zato vidi krepitev vladavine prava v Evropi kot enega od pomembnih izzivov s katerimi se Unija trenutno sooča ter podpira pristop, ki primerljivo omogočajo sistematično in objektivno obravnavo držav članic ter s tem vzpodbujajo njihov nadaljnji napredek in ukrepe pri prizadevanjih v to smer. Neodvisno ocenjevanje s strani Evropske komisije skozi predstavljene podatke priznava napore slovenskega sodstva, vlade, ministrstva za pravosodje ter državnega zbora za uspešno krepitev slovenskega pravosodja ter izvajanje sodne oblasti. Podatki iz pregleda Justice Scoreboard potrjujejo, da se kazalniki delovanja slovenskega pravosodja krepijo, ter da ga ni več možno ocenjevati kot krizno, ampak kot dokaj uspešno in v določenih delih celo nadpovprečno glede na druge države v EU.


Količinski kazalniki učinkovitosti za Slovenijo kažejo zlasti, da so slovenska sodišča v preteklih letih uspešno zmanjševala število nerešenih zadev, s tem pa tudi skrajševala čase sojenja. Čeprav Slovenija po številu pripada novih zadev na prvostopenjskih sodiščih ostaja blizu vrha med državami EU, so časi reševanja zadev med hitrejšimi, zlasti na področju civilnih, gospodarskih in upravnih zadev. Pomemben je tudi pogled na poglavje s kazalniki, ki poleg učinkovitosti merijo tudi kakovost pravosodnih sistemov. Slovenija je uvrščena v zgornjo četrtino držav članic pri razpoložljivosti spletnih informacij o pravosodnem sistemu za širšo javnost, v zgornji polovici pa je na področju (spletne) informiranosti strank o poteku postopka. V zgornjo polovico držav se uvršča tudi glede spletne objave sodb, pri čemer na obeh področjih ostaja možnost izboljšanja z objavljanjem sodb prvostopenjskih sodišč oziroma podatkov iz informatiziranih vpisnikov. Slovenija je na vrhu po številu razvitih informacijskih orodij za ocenjevanje dejavnosti sodišč in vodenja zadev v realnem času, ter med prvimi štirimi državami po izvedenih raziskavah med uporabniki sodišč ali pravnimi strokovnjaki. Slovenija prav tako ostaja na vrhu po odstotku sodnic in sodnikov, udeleženih v stalnem usposabljanju na področju prava Evropske unije ali prava drugih držav članic.


Slovenija še vedno ostaja med državami EU, kjer je nižje zaupanje v neodvisnost sodstva, vendar se stanje glede na preteklo obdobje izboljšuje. Gre pretežno za ocene dojemanja s področja gospodarstva, ki so jih pripravile zunanje organizacije in ki se ponavljajo že nekaj let. Ministrstvo za pravosodje podpira vse napore sodstva, da z osveščanjem javnosti in zagotavljanjem kakovosti sodnih odločb pripomore k spremembi te percepcije. Neprimernost parlamentarnih volitev sodnikov je prav tako eden izmed dejavnikov, ki vplivajo na občutek neodvisnosti sodstva, zato je, upoštevaje Koalicijski sporazum o sodelovanju v Vladi Republike Slovenije za mandatno obdobje 2018-2020, ki med izzivi določa tudi spremembo Ustave RS glede imenovanja sodnikov, Ministrstvo za pravosodje že aktivno pristopilo k pripravi predlogov sprememb.


Ministrstvo za pravosodje se bo pri pripravi predlogov zakonodajnih sprememb in drugih ukrepov skupaj s pravosodnimi deležniki še naprej trudilo  krepiti učinkovitost ter kakovost pravosodnega sistema. V to smer sta bila letos med drugim že sprejeta nov Zakon o nepravdnem postopku in novela Zakona o kazenskem postopku, ena od prioritet pa ostaja tudi optimizacija mreže sodišč skozi uvedbo enovitega prvostopenjskega sodnika ter sodnega okrožja kot osnovne organizacijske oblike.