Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Ministrica za pravosodje je nagovorila udeležence Akademije ob 25. letnici delovnega in socialnega sodstva

Ministrica za pravosodje Andreja Katič je danes na Brdu pri Kranju nagovorila udeležence Akademije ob 25. letnici delovnega in socialnega sodstva, ki ga je v sodelovanju z Višjim delovnim in socialnim sodiščem RS organiziral Center za izobraževanje v pravosodju.

V nadaljevanju objavljamo besedilo nagovora ministrice za pravosodje Andreje Katič. Velja govorjena beseda!

 

»Na današnji dan praznujemo 25. obletnico, odkar so v Republiki Sloveniji z delom pričela delovna in socialna sodišča, kot jih poznamo danes.
Le-ta rešujejo spore na zelo občutljivih področjih posameznikovega življenja, spore, ki so povezani z delovnim in socialno-pravnim statusom državljana od rojstva do smrti – od pravic starša, delavca in nenazadnje upokojenca.

 

V 25-letnem obdobju delovanja so delovna in socialna sodišča dodobra utrdila svojo vlogo in pomen, saj še posebej skrbijo za uveljavljanje ustavnega načela socialne države.
Ustavno načelo socialne države je izraz sodobnega vrednostnega sistema, ki v središče postavlja človeka kot posameznika in kot člana družbe.

Vsakomur je treba zagotoviti tako formalne, kot tudi dejanske možnosti za učinkovito uresničevanje vseh človekovih pravic. Če so le-te kratene - tudi z njihovim uveljavljanjem pred sodišči. Predvsem tu imajo delovna in socialna sodišča pomembno vlogo, saj še posebej upoštevajo položaj šibkejših strank v postopku, v delovnih sporih položaj delavcev v razmerju do delodajalca in v socialnih sporih položaj zavarovanca v razmerju do nosilca zavarovanja.

 

Specifičnost pravne ureditve reševanja delovnih in socialnih sporov izhaja predvsem iz položaja strank v sporu, saj stranka delovnega razmerja, pa tudi socialnega razmerja, nikoli ni v prirejenem, temveč vedno v podrejenem pravnem položaju nasproti delodajalcu oziroma državnim organom in nosilcem javnih pooblastil.
Gre za poudarek na načelu lažjega dostopa do sodišča, načelu prijaznosti do tožnika, načelu materialne resnice in preiskovalnem načelu, vse to pa predvsem z namenom pospešitve postopka in izenačitve procesnega položaja strank v postopku. Zahteva po dejanskem dostopu do sodišča, ki je sestavni del tako Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin kot Ustave Republike Slovenije, se tudi na področju delovnega in socialnega sodstva uresničuje še z nekaterimi dodatnimi instrumenti, med katerimi naj omenim zlasti sistem brezplačne pravne pomoči in taksnih oprostitev.

 

Vse našteto je izjemnega pomena zlasti v sedanjem obdobju, ko smo priča nezavidljivo tekmovalnemu trgu dela.
Porast prekarnih, negotovih oblik dela ne vpliva zgolj na ekonomski status posameznikov, temveč tudi na njihov splošni položaj v družbi, na njihovo zdravje ter na usklajevanje dela in prostega časa oz. družinskega življenja. Za graditev pravične, enakopravne in vključujoče družbe, socialnega miru ter gospodarskega in družbenega razvoja je bistvenega pomena dostojno delo. Poleg ustrezne zakonodaje in nadzornih mehanizmov so pomemben garant za obstoj dostojnega dela tudi delovna in socialna sodišča z vsemi prej omenjenimi mehanizmi pri odločanju v primerih kršitev pravic z delovnega in socialnega področja.

 

Ob zavedanju, da gre za spore, rezultat katerih močno vpliva na življenje posameznika, je bil leta 2004 sprejet in z začetkom leta 2005 uveljavljen Zakon o delovnih in socialnih sodiščih.
Izhodišča za njegovo pripravo so oblikovali sodniki in strokovnjaki s področja civilno procesnega prava in prava socialne varnosti, za njegovo pripravo pa je bila ustanovljena tudi posebna delovna skupina.
Rezultat navedenega je bil, da je v času sprejema omenjeni zakon predstavljal enega naprednejših zakonov.

V letu 2018 je prišlo do pomembne procesne novosti tudi na področju delovnih sporov, saj se je 21. aprila 2018 pričel uporabljati Zakon o kolektivnih tožbah, ki ureja kolektivno poravnavo in kolektivne tožbe na področjih, kjer najpogosteje prihaja do množičnega oškodovanja na bistveno podoben način, sem pa sodijo tudi primeri kršitev pravic delavcev.
Čeprav že obstoječi postopkovni okvirji Zakona o delovnih in socialnih sodiščih nudijo razmeroma učinkovito varstvo pravic delavcev v individualnih delovnih sporih, Zakon o kolektivnih tožbah v primerih, ko zahtevki niso preveč individualizirani, pa ponuja dodaten in za delavce ugoden instrument varstva pravic, ki ne zahteva veliko njihovih aktivnosti in je zanje stroškovno ugodnejši. Iz vrst sodstva pa je v mojem mandatu že prišla pobuda za nov zakon s področja delovnih in socialnih sodišč.


Z namenom boljšega vpogleda v trenutno dogajanje na tem področju sem se tako v začetku letošnjega aprila sestala s predsednico Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani in predsednico Delovnega sodišča v Kopru. Na sestanku je bilo med drugim govora tudi o prenovi veljavne zakonske ureditve, zato je Ministrstvo za pravosodje sklicalo sestanek s sodnicami in sodniki delovnih in socialnih sodišč ter predstavniki Vrhovnega sodišča RS, ki bo na ministrstvu potekal že to sredo, 15. maja.


Na njem bomo prisluhnili mnenju in predlogom sodstva, ter v želji, da bi zagotovili čim boljšo normativno podlago za odločanje v delovnih in socialnih sporih na slovenskih sodiščih, s predstavniki strokovne javnosti opravili razpravo, v kateri bodo ugotovljene potrebe po spremembi veljavne ureditve z vidika procesnih in statusnih vprašanj.

V pripravi na našem ministrstvu pa so tudi spremembe Zakona o sodnih taksah, v sklopu katerih bo preučeno vprašanje ustreznosti taksiranja delovnih sporov na prvi stopnji.
Na ministrstvu bomo konec letošnjega leta nadaljevali tudi s pripravo sprememb na področju pravniškega državnega izpita, pri tem pa bomo upoštevali specifiko delovnega in socialnega sodstva, na katero je bilo že opozorjeno tekom dosedanjih priprav prenove tega področja.

 

Spoštovani,

s pripravo na kratko omenjenih zakonodajnih sprememb pa naša prizadevanja za zagotavljanje dobro delujoče pravne države, ki je ključnega pomena za zagotavljanje posameznikovega dostojanstva in njegove pravne varnosti, ne bodo končana.
Menim, da bo naše odlično sodelovanje doslej dobro izhodišče tudi za nadaljnjo konstruktivno delo.

Zahvaljujem se vam za pozornost in vam želim koristno ter prijetno druženje.«