Skoči na vsebino

NOVICA

27. 1. 2017

Pravosodni ministri o Uradu evropskega javnega tožilca

Minister Goran Klemenčič na Malti sodeluje na neformalnem zasedanju ministrov za pravosodje EU. Razpravljali so o uredbi o vzpostavitvi Urada evropskega javnega tožilca (EPPO)

Po tem, ko je lani decembra postalo jasno, da ne bo možno doseči soglasja, so ministri obravnavali možnost tesnejšega sodelovanja držav članic EU, ki uredbo podpirajo. Zato so ministri razpravljali o naslednjem koraku, da bi se predlog o EPPO posredoval na Evropski svet, kot to predvideva Lizbonska pogodba. Cilj posredovanja na Evropski svet je, da se formalno sproži postopek za vzpostavitev tesnejšega sodelovanja, kar je v danih razmerah edina možna alternativa.

 

Minister Klemenčič je v razpravi poudaril, da Slovenija podpira vzpostavitev Urada evropskega tožilca, saj je potrebno izboljšati učinkovitost pri sodelovanju organov pregona, še posebej kadar gre za odkrivanje in pregon težjih oblik čezmejnega kriminala. Po našem prepričanju bo urad učinkovit le, če bo sodelovalo najmanj 20 držav. Pri tem je potrebno razčistiti tudi vprašanje financiranja, saj je po našem prepričanju pogoj za njegovo učinkovitost financiranje iz evropskega proračuna. Hkrati je za Slovenijo pomembno tudi, da vzpostavitev urada evropskega tožilca ne ogrozi delovanja Eurojusta.

 

Ministri so izmenjali stališča še o novi Direktivi o okvirih preventivnega prestrukturiranja, drugi priložnosti ter ukrepih za povečanje učinkovitosti postopkov v primeru insolventnosti in postopkov za odpust dolgov. Namen tega zakonodajnega instrumenta je določiti jasna pravila insolventnega prava z namenom, da se pravočasno omogoči prestrukturiranje podjetij v težavah in da se prepreči plačilna nesposobnost podjetij. S harmonizacijo  pravil med državami članicami bi zmanjšali ovire za prost pretok kapitala. Slovenija predlog direktive načeloma podpira, pri čemer pa se še vedno posvetuje z deležniki, da bi zavzela končno stališče.

 

Med kosilom so ministri govorili o paketu protiteroristične zakonodaje, ki ga sestavlja Direktiva o pranju denarja in Uredba o medsebojnem priznavanju odredb o zamrznitvi in zaplembi. Oba akta sta namenjena preprečevanju financiranja terorizma. Slovenija cilj obeh aktov podpira in pozdravlja, saj smo se v praksi že večkrat srečeval s težavami, zlasti pri priznavanju odredb o zamrznitvi in zaplembi.