Skoči na vsebino

NOVICA

16. 3. 2017

Z evropskimi sredstvi do sodobnega izvajanja alternativnih sankcij – ustanavljanje Uprave za probacijo

Slovenija je še vedno edina evropska država, ki ne pozna centralizirane, profesionalizirane probacijske službe, četudi se o potrebi po njeni ustanovitvi govori že desetletje. Tako je zakonodajalec že v letih 2007 in 2012 sprejel Resoluciji o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete, v okviru katerih je opredelil potrebo po ustanovitvi tovrstnega organa. V tem času je povprečno število zaprtih oseb v slovenskih zaporih na dan iz 1.147 v letu 2002 porastlo na 1.463 v letu 2015, kar 55 odstotkov vseh novo sprejetih obsojencev pa je obsojenih na zaporne kazni, krajše od dveh let. 


Krajše zaporne kazni po penoloških spoznanjih nimajo želenega preventivnega učinka, predstavljajo pa tudi enega dražjih odzivov države v boju zoper kriminaliteto. Smiselno je, da država vodi politiko preprečevanja kriminalitete, ki ne pomeni le zatiranja kriminalitete z represijo, temveč predvsem zagotavljanje sistemskih ukrepov za njeno preprečevanje. Zaporno kazen bi lahko pogosteje nadomestile alternativne kazenske sankcije, saj pri številnih obsojencih za to ni posebnih varnostnih zadržkov, hkrati pa bi bila to lahko pomembna prostorska razbremenitev za zapore. Sem sodijo po veljavni zakonodaji družbeno koristno delo za storilce kaznivih dejanj in prekrškov, pogojne obsodbe z varstvenim nadzorstvom, predčasni pogojni odpusti iz zapora z varstvenim nadzorstvom, izvajanje hišnega zapora ter denarno povračilo škode žrtvam kaznivih dejanj


Trenutno probacijske naloge opravljajo državni tožilci, centri za socialno delo in zavodi za prestajanje kazni zapora, izvajanje hišnega zapora pa nadzoruje sodišče samo ali prek policije. 


Vlada Republike Slovenije je danes sprejela besedilo Predloga zakona o probaciji, s katerim se vzpostavlja enoten organ za probacijo kot del sistema izvrševanja skupnostnih sankcij, ki bo združil izvajanje probacijskih nalog na enem mestu, hkrati pa zakon določa namen in vsebino probacije, način njenega izvajanja, organe pristojne za izvajanje probacije in posamezne probacijske naloge.


Prednost sistema probacije v primerjavi z današnjim sistemom je, da omogoča celovito obravnavo storilca kaznivega dejanja v vseh fazah predkazenskega in kazenskega postopka, vključno z izvrševanjem kazenske sankcije, v okviru ene institucije.


Cilji in po tujih izkušnjah pozitivni učinki probacijske službe so tako:

  • zmanjšanje ponovitve kaznivih dejanj s pomočjo vzpostavljanja pozitivnih odnosov s storilci,
  • celovita obravnava obsojene osebe od uvedbe predkazenskega postopka, med izvrševanjem določenih kazni, med izvrševanjem varstvenega nadzorstva v okviru pogojne obsodbe ali pogojnega odpusta v okviru ene institucije, tj. probacijske službe,
  • zmanjšanje prezasedenosti zaporov
  • ter tudi zmanjševanje tveganja ponovitvene nevarnosti.

Slovenija bo v primeru sprejema zakona profesionalno probacijsko službo dobila z aprilom 2018, za financiranje pričetka njenega delovanja pa smo v prihodnjih letih v pretežnem delu zagotovili tudi evropska sredstva