Skoči na vsebino

NOVICA

10. 4. 2017

Spet dobra uvrstitev Slovenije v Pregledu stanja v pravosodju (Justice Scoreboard) 2017

Neodvisna zunanja ocena Evropske komisije ponovno potrjuje, da se je stanje slovenskega pravosodja zelo izboljšalo

Evropska komisija je objavila pregled stanja na področju pravosodju v državah članicah Evropske unije, tako imenovani Justice Scoreboard. Pregled stanja služi kot zunanji nadzorni mehanizem, ki omogoča mednarodno-primerjalne ocene stanja sodstva in dostopa do sodišč v Sloveniji. Večino podatkov Evropska komisija pridobi sama, zlasti od Sveta Evrope, Svetovne banke, Svetovnega gospodarskega foruma ter jih obdela po lastni metodologiji.

 

Iz novega pregleda stanja Evropske komisije za leto 2016 izhaja, da Slovenija oziroma slovensko pravosodje ostaja v evropskem povprečju glede večine kazalnikov, ki se v pregledu spremljajo, ponekod pa je med najboljšimi državami v Evropi.  Kot primer odlične ocene stanja izpostavljamo v lanskem letu prvič sprejete časovne standarde, ki so novo upravljavsko orodje predsednikov sodišč. Slovenija je ena izmed le treh držav, ki so za področje časovnih standardov prejele vse možne točke.

 

Slovenija je še vedno v vrhu držav po številu pripada novih zadev na sodišča, kljub temu pa se čas reševanja zadev in število nerešenih zadev na sodiščih še naprej zmanjšuje, kot je to prepoznavno razvidno že vsaj od leta 2010. Trend splošne uspešnosti slovenskega pravosodja se torej še naprej povečuje.

 

Slovenija pa žal ostaja med državami, kjer je tako med splošno javnostjo kot tudi med gospodarskimi družbami stopnja neodvisnosti sodstva še vedno dojeta kot precej slaba. Raziskave Eurobarometer kažejo, da se je zlasti med gospodarskimi družbami dojemanje neodvisnosti sodstva poslabšalo. Enako kot v preteklih letih pa razlog za takšno dojemanje sodstva ni slaba ali neustrezna pravna ureditev položaja sodstva in sodnikov, pač pa vtis, da skušajo ekonomske in politične elite vplivati na sodstvo.  Vzpodbudno je, da se je na lestvici druge mednarodne organizacije - World Economic Forum, ki je tudi vključena v Justice Scoreboard 2017, dojemanje neodvisnosti sodstva s strani gospodarskih družb izboljšalo in doseglo raven iz obdobja 2010 do 2012.

 

Glede na možnost uporabe rešitev informacijske tehnologije je Slovenija uvrščena v poprečje evropskih držav, slabša pa je uvrstitev na področju informiranosti strank o poteku postopka. To težavo smo na pravosodnem ministrstvu zaznali že sami in 1. 1. 2017 se je na slovenskih sodiščih začel uporabljati nov Sodni red, ki je prinesel celovito posodobitev ureditve notranje organizacije in poslovanja. Sodni red daje podlago tudi za vpogled v določene podatke iz vpisnikov prek spletnih strani sodišč.

 

Februarja 2017 pa je Državni zbor sprejel novelo Zakona o pravdnem postopku, ki jo je pripravilo ministrstvo za pravosodje, na podlagi katere bo sodišče moralo razpisati pripravljalni narok, na katerem bo s strankami odprto razpravljalo o pravnih in dejansko spornih vprašanjih ter na koncu tega naroka skupaj s strankami izdelalo program vodenja postopka. V programu vodenja postopka bo sodišče navedlo zlasti pravno podlago konkretnega spora ter tudi število in potek narokov za glavno obravnavo, vključno s termini glavnih obravnav, če bo to mogoče.

 

Podatki iz pregleda Justice Scoreboard kažejo jasno ugotovitev, da se je stanje slovenskega pravosodja (zlasti časovni vidik, koncentracija postopkov…) tako izboljšalo, da ga ni več možno ocenjevati kot krizno, ampak kot dokaj uspešno in v določenih delih celo nadpovprečno glede na druge države v EU. Zadovoljni smo, da neodvisno ocenjevanje s strani Evropske komisije opaža in priznava napore slovenskega sodstva, vlade, ministrstva za pravosodje ter državnega zbora za uspešno krepitev slovenskega pravosodja za izvajanje sodne oblasti, ki upošteva pravice in položaje strank v sodnih postopkih.