Skoči na vsebino

NOVICA

18. 5. 2017

Novela zakona krepi mandat institucije Varuha človekovih pravic

Varuh človekovih pravic (Varuh) je v svojih letnih poročilih sistematično opozarjal na pomanjkljivost glede odsotnosti državne institucije, ki bi izpolnjevala pogoje za podelitev statusa A po Pariških načelih. Državni zbor je priporočila Varuha večkrat potrdil, vendar napredka pri njihovem uresničevanju glede tega vprašanja vrsto let ni bilo. Vprašanje ustanovitve državne institucije s statusom A je bilo odprto tudi v razpravi o statističnih podatkih, da je Slovenija na vrhu po številu obsodilnih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice. S strani civilne družbe je bilo med drugim izpostavljeno, da smo v Sloveniji šibki glede sistematičnega spremljanja stanja in odzivanja na sistemske kršitve človekovih pravic. Varuh je s takšnimi ugotovitvami soglašal in dodatno opozoril, da je nespoštovanje človekovih pravic, še posebej sistemskih in množičnih, običajno dražje kot njihovo preprečevanje.

 

Zato je Ministrstvo za pravosodje pripravilo predlog novele Zakona o varuhu človekovih pravic, ki ga je na današnji 135. redni seji sprejela Vlada RS. Predlog omogoča Varuhu pridobitev statusa A po Pariških načelih o statusu državnih institucij za spodbujanje in varstvo človekovih pravic, ki so bila sprejeta z resolucijo Generalne skupščine Organizacije združenih narodov decembra 1993 in opredeljujejo naloge in pogoje za priznanje tovrstnih institucij, za katere je značilno, da se bolj kot z obravnavo posameznih pritožb oziroma pobud ukvarjajo s splošnejšimi nalogami na področju varovanja človekovih pravic (kot so ugotavljanje stanja, pospeševanje oz. spodbujanje, ozaveščanje, izobraževanje in varstvo človekovih pravic).

 

Status A je vedno bolj pomemben tako za krepitev uresničevanja in varstva človekovih pravic na ravni države, kot tudi za ugled države na področjih mednarodnih povezav in mehanizmov na področjih človekovih pravic. Omogoča tudi neposredno sodelovanje državne institucije v okviru mehanizmov univerzalnega periodičnega pregleda držav, ki je najpomembnejši mehanizem OZN na področju celovitega spremljanja stanja in spoštovanja človekovih pravic posameznih držav članic.

 

Po več kot desetletnem uspešnem izvajanju projekta »Zagovornik – Glas otroka« in zaključeni evalvaciji projekta se z novelo zakona tudi na normativni ravni ureja institut zagovorništva otrok.

 

Ustanovitev zagovorništva otrok v okviru institucije Varuha odgovarja na pomanjkanje primernih osebnostno opremljenih in strokovno usposobljenih oseb, ki bi se v kritičnih življenjskih situacijah, v katerih se pogosto znajdejo otroci, osredotočeno ukvarjala z njimi in jim pomagala premostiti razdalje in razpoke med posameznimi institucijami v sistemu. Takšna rešitev lahko po mnenju Vlade RS bistveno spremeni potek dogodkov in sicer v prid otroka, katerega stališča, želje, pa tudi koristi so bile dotlej v veliki mere spregledane in neupoštevane, čeprav je upoštevanje koristi otroka konvencijska zaveza vseh institucij in služb v vseh postopkih, ki zadevajo otroka.

 

V noveli zakona je zato predlagano, da se na področju varstva otrokovih pravic ustanovi zagovorništvo otrok, kot strokovna pomoč otrokom, da izrazijo svoje mnenje v vseh postopkih in dejavnostih, kjer so udeleženi, ter posredovanje pridobljenega mnenje otroka pristojnim organom.

 

Zagovorništvo se bo opravljalo v okviru mreže prostovoljcev, ki mora zagotavljati enako dostopnost do zagovornika vsem otrokom. Podrobnejše pogoje glede potrebnih znanj in opravljanja preskusa usposobljenosti določi Varuh.

 

Takšen okrepljen mandat institucije Varuha bo v spremenjenih varnostnih in družbenih razmerah, s katerimi se sooča Evropa, pa tudi svet na globalni ravni, omogočal, da se bo položaj Varuha v Republiki Sloveniji in s tem raven spoštovanja človekovih pravic še naprej krepil, kar je tako v interesu posameznikov, kot države in družbe v celoti.