Skoči na vsebino

NOVICA

20. 7. 2017

Pomembna odločitev Ustavnega sodišča za cenilstvo in izvedenstvo

Omejitev sklicevanja na status sodnega izvedenca in sodnega cenilca ni v neskladju z ustavo

Ministrstvo za pravosodje je bilo danes seznanjeno z odločitvijo Ustavnega sodišča RS, ki je v postopku za oceno ustavnosti odločilo, da prvi odstavek 85. člena Zakona o sodiščih (ZS) ni v neskladju z Ustavo. Spomnimo, da je predlagatelj (Državni svet) vložil zahtevo za oceno ustavnosti prvega odstavka 85. člena Zakona o sodiščih, ki ureja, kdaj se smejo osebe, imenovane za sodnega izvedenca ali sodnega cenilca, sklicevati na ta status, in zatrjeval, da je izpodbijana določba v neskladju z 2., 14. (enakost pred zakonom), 22. (enako varstvo pravic), 34. (pravica do osebnega dostojanstva in varnosti), 35. (varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic), 49. (svoboda dela) in 74. (podjetništvo) členom Ustave RS.

 

Odločitev Ustavnega sodišča pomeni pomemben mejnik pri razumevanju položaja, pomena in namena statusa sodnega izvedenca in sodnega cenilca. Nedvomno gre za strokovnjake izjemnega pomena, ki s svojimi mnenji in cenitvami lahko prispevajo k udejanjanju pravne države, kakovosti sodniških odločitev in pravičnosti v družbi. Ustavno sodišče izrecno opredeli namen delovanja sodnih izvedencev in cenilcev, kar je ministrstvo tudi vseskozi poudarjalo, tj. »zagotavljanje strokovne pomoči sodiščem in drugim državnim organom pri strokovnih vprašanjih, o katerih sami ne morejo presojati oziroma jih ocenjevati«. Z omejitvijo sklicevanja na status »zakonodajalec ni posegel v obseg dejavnosti, ki jo lahko oseba, ki je imenovana za sodnega izvedenca ali sodnega cenilca, opravlja«.

 

Prav tako po stališču Ustavnega sodišča ne gre za izvajanje gospodarske dejavnosti (74. člen Ustave) ali za opravljanje dela v smislu 49. člena Ustave, ko dajejo izvide, mnenja ali cenitve na zahtevo sodišča ali upravnega organa in s tem izvajajo funkcijo pomočnika sodišča oziroma drugega državnega organa. Ustavno sodišče posebej navede, da je smisel in namen določb Zakona o sodiščih, ki urejajo delovanje sodnih izvedencev in sodnih cenilcev »predvsem omogočiti učinkovito delovanje sodišč in drugih državnih organov v primerih, ko je potrebno sodelovanje strokovnjakov z različnih področij«. Posebej pa se opredeli tudi do vprašanja (ne)enakosti pravnega položaja v razmerju do sodnih tolmačev in zaključuje, da ne gre za v bistvenem enake položaje, zato »jih je zakonodajalec smel različno urejati«. Ministrstvo pozdravlja tudi zapis v Pritrdilnem ločenem mnenju, ki se zaključi z: »Zakonodajalčev legitimni cilj (npr. racionalizacija ureditve in nadzora) in zakonodajalčevo sredstvo (opustitev oz. zmanjšanje nadzora nad eno od kategorij) sta v razumni zvezi, s tem pa je poseg v pravice in splošno svobodo ravnanja v kontekstu tega primera skladen z Ustavo«.

 

Navedena ustavna presoja nas utrjuje v prepričanju, da so bili začeti koraki glede normiranja področja sodnega izvedenstva, cenilstva in tolmačenja, pravilno sredstvo, ki zasleduje pravi cilj. Ta se osredotoča v blaginji ljudi in zagotavljanju pravne države. Isti cilji nas bodo vodili tudi ob pripravi novega zakona, ki bo tudi celoviteje uredil to področje. Pri tem bomo še naprej v tesnem stiku s posameznimi društvi in združenji, tj. stroko, z udeležbo katere bo, verjamemo, lahko nastal težko pričakovani in potrebni predpis. Prav tako nam bo v veliko pomoč omenjena Odločba Ustavnega sodišča, ki s svojo obrazložitvijo pomembno prispeva k ustreznemu in ustavno skladnemu razumevanju tega pomembnega področja delovanja pravne države.