Skoči na vsebino

NOVICA

21. 12. 2017

Novela Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij ter novela Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije

Ustreznejša pravna podlaga za izvrševanje kazenskih sankcij

Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij predstavlja del kaznovalnega prava in je kot tak vsebinsko vezan na določbe drugih kazenskopravnih zakonov. Na tem ključnem področju izvrševanja oblastnih pooblastil države, ki predstavljajo njeno najbolj neposredno poseganje v osebnost posameznika in njegove človekove pravice ter temeljne svoboščine, so se zaradi razvoja kaznovalnega prava pojavile dileme in vprašanja, ki tako terjajo tudi normativno spremembo ter uskladitev Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij.

S predlagano novelo zakona, ki jo je na današnji 161. seji sprejela Vlada Republike Slovenije, se izboljšuje normativni okvir in zagotavlja ustreznejša pravna podlaga za izvrševanje kazenskih sankcij v Republiki Sloveniji. Ministrstvo za pravosodje je pri pripravi predloga sledilo ugotovitvam ob spremljanju in presoji posledic veljavne zakonodaje v praksi ter opozorilom in ugotovitvam Varuha človekovih pravic v njegovih letnih poročilih. Spremembe so potrebne tudi zaradi uskladitev z evropsko zakonodajo s področja pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter izvrševanja mednarodnih kazenskih sodb.

Ključne novosti, ki jih prinaša novela, so:

  • zaradi uvedbe instituta nadomestnega zapora ter napotilnih določb Zakona o prekrških je v predlaganih spremembah urejeno izvrševanje nadomestnega zapora. Poleg splošnega pravila glede izvrševanja nadomestnega zapora, ki ga odredi sodišče, je pomembna ureditev postopka izvrševanja odredbe o privedbi, pri čemer privedbo izvršuje policist, ki mora tej osebi še vedno omogočiti plačilo globe, s čimer se oseba še lahko izogne odvzemu prostosti.
  • Namestitev obsojencev se po predlaganih rešitvah ureja enotno na enem mestu, s čimer je Ministrstvo za pravosodje pri pripravi predloga sledilo priporočilu Varuha človekovih pravic. Z novelo se skrajšuje dopustno trajanje namestitve v primeru namestitve v samsko sobo s posebno opremo (s 30 na 7 dni), na način, da je trajanje sorazmerno razlogu oziroma namenu takšne namestitve. Dodatno se glede izvrševanja namestitve v samsko sobo določa omejitev, ki je vezana na zdravstveno stanje obsojenca, saj gre za poseben strožji režim.
  • S predlogom ZIKS-1 se v slovenski pravni red prenaša Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta glede obveščanja žrtve, da je obsojenec izpuščen ali je pobegnil, kar žrtvi omogoča ustrezno pripravo, še zlasti ko za žrtev obstaja nevarnost ali tveganje, da bi ji bila lahko (ponovno) povzročena škoda (Direktiva 2012/29/EU). Direktiva pravico do obveščanja žrtve zamejuje s primeri, ko bi bila s takšnim obveščanjem lahko povzročena škoda storilcu, kar pa predlagane rešitve rešujejo s tem, da direktor zavoda odloči ali je obveščanje žrtve o odpustu oziroma o pobegu utemeljeno.
  • V različnih državah služba za probacijo v celoti skrbi za izvrševanje hišnega zapora, dela v splošno korist in varstvenega nadzorstva. Nedavno sprejeti Zakon o probaciji predvideva urejanje izvrševanje nekaterih kazenskih sankcij in določa pristojnosti probacijske službe v zvezi s tem. Glede na določbe Zakona o probaciji so potrebne uskladitve določb ZIKS-1 zlasti v delih, ki se nanašajo na izvrševanje hišnega zapora, dela v splošno korist in varstvenega nadzorstva.
  • Različne ureditve držav Evropske unije zagotavljajo stik obsojencev z zunanjim svetom in urejajo možnost dostopa do obsojencev. Države načeloma v splošni zakonodaji ne urejajo podrobnejših določil prostovoljstva v zaporu, vendar pa to urejajo Evropska zaporska pravila, Pekinška pravila ter Priporočila o evropskih pravilih o sankcijah in ukrepih skupnosti.
  • Predlagane zakonske rešitve glede prostovoljcev, ki (so)opravljajo resocializacijske ukrepe v času prestajanja kazni in tudi po odpustu iz zavoda, natančneje določajo, da se prostovoljstvo opravlja v dogovoru z delavci zavoda in obsojencem, urejajo pa tudi položaj teh organizacij, med katerimi imajo nekatere položaj po zakonu o prostovoljstvu. S predlagano ureditvijo se v zakon posredno vnašajo nekatera sodobna področja prostovoljstva ter aktivnega državljanstva v zaporih, kar ima vpliv na resocializacijo tako v času med prestajanjem kazni, kot tudi po prestani kazni, ter ima tako velik pomen za socialno vključevanje obsojencev v ožjo in širšo družbeno skupnost. S predlaganimi rešitvami se natančneje ureja pooblastila pravosodnih policistov, ki najbolj posegajo v položaj zaprtih oseb (varnostni pregled ter uporaba prisilnih sredstev), mestoma pa tudi oseb, ki želijo vstopiti na varovano območje in katerih varnostni pregled je potreben za ohranitev reda.
  • V pričakovanju sklenitve Sporazuma med Republiko Slovenijo in Mednarodnim kazenskim sodiščem o izvrševanju kazni Mednarodnega kazenskega sodišča se v zakonu črtajo določbe, ki onemogočajo celovito ureditev vprašanj izvrševanja kazenskih sankcij, izrečenih po sodbi Mednarodnega kazenskega sodišča, pri čemer bodo upoštevana načela in pravila mednarodnega prava. V zakonu bodo urejena tudi nekatera vprašanja, ki bodo veljala po nacionalnem zakonu tudi za obsojence po sodbah Mednarodnega kazenskega sodišča.


Poenotenje sistema sodelovanja med pristojnimi organi držav članic Evropske unije za pridobitev dokazov za potrebe kazenskih postopkov in postopkov za prekrške

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji določila besedilo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije

Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (v nadaljevanju ZSKZDČEU-1) ureja medsebojno priznavanje in izvrševanje odločb pristojnih organov držav članic EU v predkazenskem in kazenskem postopku tako v zvezi s pridobivanjem dokazov za postopek kot tudi v zvezi z izvrševanjem omejevalnih ukrepov in kazenskih sankcij ter določa pravila v zvezi z odstopom in prevzemom kazenskega pregona, preostalo pravno pomočjo v kazenskih zadevah med državami članicami EU ter drugimi oblikami sodelovanja, ki jih določa pravni red EU, prej v okvirnih sklepih, sedaj pa večinoma v direktivah. 

Predlog v notranji pravni red prenaša Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2014/41/EU o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah iz leta 2014 in predstavlja pomemben korak k okrepitvi in poenotenju sistema sodelovanja med pristojnimi organi držav članic EU, ki je trenutno preveč razdrobljen in zapleten. Predlog zakona nadaljuje z vzpostavljanjem celovitega sistema za pridobivanje dokazov v čezmejnih primerih v okviru evropskega preiskovalnega naloga, ki se lahko izda za izvedbo enega ali več preiskovalnih ukrepov oziroma dejanj v drugi državi članici EU.

Slovenija se bo s posodobljeno zakonodajo na tem področju lahko učinkoviteje borila proti kriminalu z mednarodnim elementom, pri katerem ima ključno vlogo ravno okrepljeno sodelovanje s tujimi organi odkrivanja, pregona in sojenja.