Skoči na vsebino

POSTOPEK PORAVNAVANJA V KAZENSKIH ZADEVAH

 

PORAVNAVANJE V KAZENSKIH ZADEVAH

 

Temeljna pravila postopka poravnavanja v kazenskih zadevah ureja Zakon o kazenskem postopku (Ur. l. RS, št. 32/2012 in 47/2013), Pravilnik o poravnavanju v kazenskih zadevah (Ur. l. RS, št. 114/2004) ter Splošno navodilo o pogojih in okoliščinah za odstopanje zadev v postopek poravnavanja (Ur. l. RS, št. 24/2011).

 

 

KAJ JE PORAVNAVANJE V KAZENSKIH ZADEVAH?

 

Poravnavanje v kazenskih zadevah je iskanje skupnih rešitev za odpravo posledic kriminogene situacije, ki utegne povzročiti nove konflikte med osumljenim storilcem kaznivega dejanja in oškodovancem. S postopkom poravnanja se lahko izven sodnega postopka doseže sporazum, ki bo sprejemljiv tako za osumljenega storilca kot tudi za oškodovanca. Cilj poravnavanja je sklenitev sporazuma, ki vsebuje določeno moralno ali materialno zadoščenje oškodovanca zaradi storjenega kaznivega dejanja osumljenega storilca. Poravnalec strankama omogoči strpen dialog in ju pri tem usmerja ter posreduje z namenom, da se odpravijo nesoglasja, zagotovijo dobri prihodnji medsebojni odnosi ter doseže sporazum.

 

 

KJE JE MOGOČE DOBITI INFORMACIJE V ZVEZI S POSTOPKOM PORAVNAVANJA?

 

Dodatne informacije o postopku poravnavanja v kazenskih zadevah lahko dobite na Okrožnih državnih tožilstvih v Ljubljani, Celju, Kopru, Kranju, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu, Krškem, Mariboru, Slovenj Gradcu in na Ptuju, ter na Vrhovnem  državnem  tožilstvu  Republike Slovenije, kjer je sedež nadzornega odbora.

V konkretni zadevi se obrnite neposredno  na poravnalca, ki vam je poslal vabilo, oziroma državnega tožilca, ki je odstopil ovadbo ali obtožni predlog.

 

 

Imenik poravnalcev v kazenskih zadevah

 

Pogosta vprašanja

 

Priporočeni obrazec za poravnalce - 210/4 ZDT-1