VEČANJE PRAVNE VARNOSTI ZA DRŽAVLJANE IN V POSLOVNEM OKOLJU

Evropa državljanov

Naši državljani pričakujejo prosto gibanje preko meja držav članic v vsakdanjem življenju, in sicer znotraj varnega in predvidljivega pravnega okvira. To zajema lažje čezmejno uveljavljanje preživninskih zahtev, jasnejša pravila o uporabi prava v primeru razveze zakonske zveze in izboljšave na področju prava varstva potrošnikov.

Pravna varnost in družinsko pravo

Predlog uredbe Sveta o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah je izjemnega za državljane EU in za njihovo prosto gibanje. Število zakonskih zvez, ki jih sklenejo državljani različnih držav, narašča, prav tako tudi razvez, kar se odraža tudi v potrebi po vzdrževanju družinskih članov – torej po plačevanju preživnin. Prav tako se s širitvijo Evropske unije in vstopom novih držav povečuje število delavcev v drugih državah, ki doma zapustijo otroke, zakonca in starše, ki nujno potrebujejo sredstva za preživljanje.

S sprejemom Uredbe je treba omogočiti čim lažje uveljavljanje preživninskih terjatev v čezmejnih primerih in s tem olajšati življenje državljanom (predvsem otrokom), ki sedaj na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 (Bruselj I) uveljavljajo preživnine na enak način, kot vsako drugo terjatev. Podobno vsebino je obravnavala tudi Haaška konferenca, ki je državam sveta 23. novembra 2007 ponudila v podpis Konvencijo o preživninah in Protokol o pravu, ki se uporablja. V okviru Evropske unije je treba doseženo preseči predvsem s tem, da se čim širšemu krogu upravičencev do preživnine omogoči hiter in preprost postopek za izvršitev preživninskih odločb brez posebnih postopkov za priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb, torej z odpravo eksekvature.

Slovensko predsedstvo se zaveda pomembnosti Uredbe, zato bo skušalo doseči soglasje o odprtih vprašanjih in zaključiti čimveč poglavij te obsežne Uredbe.

Število mednarodnih zakonskih zvez in tudi razvez se v EU povečuje. Uredba Bruselj IIa, ki je bila sprejeta leta 2003, določa mednarodno pristojnost, ne določa pa kolizijskih pravil. Zato se za določitev prava, po katerem se zakonska zveza razveže, uporabljajo nacionalna kolizijska pravila. Ta pa so v državah članicah zelo različna in zato zakonca težko predvidita, katero pravo bo veljalo za razvezo njune zakonske zveze.

Predlog uredbe Sveta o spremembi uredbe (ES) št.2201/2003 glede pristojnosti in o uvedbi pravil v zvezi s pravom, ki se uporablja v zakonskih sporih (Rim III) prinaša pravila o pravu, ki se uporablja za razvezo zakonske skupnosti. Poleg tega Predlog uredbe Rim III zagotavlja večjo avtonomijo za zakonca, ki se bosta sedaj lahko dogovorila, katero sodišče bo pristojno za morebitno razvezo zakonske zveze in katero pravo se bo uporabilo.

Pravna varnost in zasebno pravo

Trenutno v državah članicah veljajo različna pravila glede uporabe prava v primerih z mednarodnim elementom. To tožniku omogoča izbiro prava, kar mu prinaša največ prednosti. Slovensko predsedstvo si bo prizadevalo uskladiti pravila glede na navezovalne okoliščine, da se zagotovi uporaba enakega prava pred vsakim sodiščem v Evropski uniji. Tako bosta vsak državljan in vsaka družba vedela, katerim pravnim pravilom bosta podvržena. Temu cilju služi predlog Uredbe o uporabi prava v pogodbenih obveznostih (Uredba Rim I).