Pravosodje in notranje zadeve

Ministri članic EU za pravosodje in notranje zadeve se redno, približno na dva meseca, sestajajo na zasedanjih Sveta za pravosodje in notranje zadeve, ko usklajujejo sodelovanje pravosodja, policije, azila in migracij. Vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice, kjer se spoštujejo temeljne pravice posameznika in državljanske svoboščine, se v pogodbi EU opredeljuje kot cilj. Svet za pravosodje in notranje zadeve največkrat obravnava in sprejema odločitve na predlog Evropske komisije. Izjemno pomemben je Haaški program, ki ga je Evropski svet sprejel leta 2004, v katerem so začrtani cilji EU v pravosodju in notranjih zadevah do leta 2010.

Večina odločitev Sveta se sprejema soglasno, za določena področja (vize, azil, pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah) pa zadošča kvalificirana večina. Evropski parlament sodeluje pri odločanju skozi postopek soodločanja ali posvetovanja.

  
Program slovenskega predsedovanja v Svetu za pravosodje in notranje zadeve:

• krepitev državljanskih pravic,

• večanje pravne varnosti za državljane in v poslovnem okolju,

• večja koherentnost v civilnem in kazenskem pravu,

• krepitev pravosodnega sistema in praktičnega sodelovanja,

• varstvo okolja skozi kazensko pravo.

• Uradne ure

• Nakup nepremičnin v RS s strani tujih državljanov

• Center za izobraževanje v pravosodju

• Nadzorstvene pritožbe

• Potrdila iz kazenske evidence

• Odprti pravosodni razpisi

• Javna naročila

• Poprava krivic in narodna sprava

• Odškodnina žrtvam kaznivih dejanj

• Denacionalizacija

• Izvrševanje kazenskih sankcij

• Počitniška dejavnost Ministrstva za pravosodje

• Centralni oddelek za verodostojno listino (CoVL)